Jedro

Skladno s 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma predmeti. Navedena ureditev omogoča realizacijo načela ekonomičnosti, ki je v tem, da pride upnik do poplačila v istem izvršilnem postopku, pri čemer lahko predloge za izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih vlaga vse do konca izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 9.3.2005 o nadaljevanju izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin dolžnice, ker je ugotovilo, da je že pred vložitvijo navedenega predloga postal pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe z rubežem dolžnikovih premičnih stvari.

V zvezi z navedenim sklepom je upnik po svoji pooblaščenki vložil pripravljalno vlogo, ki pa jo je sodišče prve stopnje glede na del njene vsebine utemeljeno štelo kot pritožbo.

Navaja, da je pred pravnomočnostjo sklepa opr.št. Ig 2001/00445 z dne 26.5.2004 predlagal, da sodišče dovoli izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - rubežem premičnin. Na podlagi tretjega odstavka 34. čl. ZIZ lahko sodišče na predlog upnika do konca izvršilnega postopka dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. Upnik je torej predlog podal v določenem roku, zato je sklep naslovnega sodišča opr.št. Ig 2001/00445 z dne 21.3.2005 nepravilen in upnik predlaga, da ga odpravi ter izda sklep, s katerim bo predlogu upnika ugodilo. V 34. čl. ni nikjer določeno, da upnik ne bi mogel predlagati izvršbe z istim sredstvom in predmetom izvršbe ponovno v istem postopku. Glede na načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka je to pričakovano, zlasti še upoštevaje dejstvo, da naslovno sodišče tudi za slovenske razmere običajno potrebuje dlje časa, da odloči o podanih predlogih upnikov. Ker je sodišče izvršbo na premičnine ustavilo, je upnik zato lahko ponovno predlagal izvršbo na premičnine dolžnice. Vlaganje novega predloga za izvršbo bi tako dolžnici povzročilo nepotrebne dodatne stroške ter sodišče obremenilo še z enim dodatnim spisom.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Skladno s 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma predmeti. Navedena ureditev omogoča realizacijo načela ekonomičnosti, ki je v tem, da pride upnik do poplačila v istem izvršilnem postopku, pri čemer lahko predloge za izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih vlaga vse do konca izvršilnega postopka. V obravnavanem primeru ta sicer še ni bil končan, pravnomočno je bila s sklepom z dne 26.5.2004 ustavljena le izvršba na premičnine zaradi neuspešnih poskusov rubeža (88. čl. ZIZ). Podlaga navedeni odločitvi sodišča je bilo poročilo izvršitelja z dne 30.4.2004, iz katerega izhaja, da dolžnica na naslovu P., G. 2, ni imela rubljivih predmetov. V predlogu, vloženem 8.3.2005 (ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 9.3.2005) je upnik navedel, da je opravil dodatne poizvedbe o premoženju dolžnice in da zato predlaga izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem premičnin dolžnice na naslovu P., G. 2. Vendar pa pri tem ni hkrati sporočil rezultata opravljenih dodatnih poizvedb o premoženju dolžnice, oziroma ni zatrjeval, da se na navedenem naslovu sedaj nahajajo premičnine, ki bi lahko bile predmet rubeža - torej ni izkazoval kakšne spremembe dejanskega stanja nasproti tistemu, ki ga je ugotovil izvršitelj v zgoraj omenjenem poročilu, iz katerega izhaja, da na navedenem naslovu ni rubljivih predmetov. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep in je njegova odločitev pravilna, čeprav iz drugih razlogov, kot je to navedlo v sklepu.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.