Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba X Ips 274/2004

ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.274.2004 Upravni oddelek

ukrep inšpektorja za cestni promet javni prevoz potnikov kršitev voznih redov
Vrhovno sodišče
5. marec 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S kršitvami voznih redov je republiški inšpektor za promet pravilno ugotovil kršitev 2. odstavka 9. člena ZPCP in je utemeljeno izdal odločbo, katere zakonitost in pravilnost je predmet presoje v tem upravnem sporu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 23.12.2002, s katero je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo inšpektorja za cestni promet z dne 7.10.2002. Z navedeno odločbo je inšpekcijski organ odločil: da mora tožeča stranka takoj po prejemu te odločbe uskladiti izvajanje linijskih prevozov potnikov v cestnem prometu z registriranimi voznimi redi: PRA 346502 U. - Č. - L./Č. - V. pri S., PRA 346505 Č. - V. pri S., PRA 346509 M. - V. pri S., PRA 346504 P. - A. - Č. h. L. in PRA 346501 Č. - H. (1. točka izreka); da mora zavezanec obvestiti prometni inšpektorat Republike Slovenije o izvršitvi odločbe, najkasneje v roku tri dni po preteku roka za njeno izvršitev (2. točka izreka); pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih navaja v obrazložitvi svoje odločbe ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Sodišče prve stopnje navaja, da iz upravnih spisov izhaja, da je bil opravljen inšpekcijski nadzor 1.10.2002 in tudi kontrola tega dne ter je organ prve stopnje ugotovil, da so zamiki odhodov in prihodov avtobusov tožeče stranke opravljeni pri vseh odhodih in prihodih v dopoldanskih in popoldanskih izmenah dela I.S. d.o.o. Direktor tožeče stranke je 1.10.2002 potrdil, da voznih redov niso v celoti spoštovali, zaradi večjega prilaganja prevozov potrebam delavcev I.S. d.o.o., ker so se tako obvezali s pogodbo o prevozu delavcev z naročnikom prevozov. Iz upravnega spisa izhaja, da je bil direktor tožeče stranke ob inšpekcijskem pregledu navzoč in je zapisnik tudi podpisal. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je javna listina po 1. odstavku 169. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožeča stranka v tožbi ne izpodbija ničesar v zvezi z ugotovitvami v zapisniku o inšpekcijskem pregledu z dne 10.10.2002 (pravilno 1.10.2002). Organ prve stopnje je pravilno uporabil materialno določbo 9. člena Zakona o prevozu v cestnem prometu (ZPCP, Uradni list RS, št. 72/1994 in nadaljnji), ki se uporablja na podlagi 1. odstavka 125. člena ZPCP-1 (Uradni list RS, št. 59/2001 in nadaljnji). Tožeča stranka tudi v tožbi ne izpodbija ugotovitve, da ni opravljala javnega prevoza oseb v linijskem cestnem prometu v skladu z voznim redom, zato je odločitev tožene stranke in tudi organa prve stopnje pravilna in zakonita. Na pravilno odločitev organa prve stopnje in tožene stranke ne morejo vplivati tožbeni ugovori v zvezi s postopanjem Direkcije Republike Slovenije za ceste. Tožeča stranka v tem upravnem postopku ne more izpodbijati odločbe Direkcije Republike Slovenije za ceste, ker ta odločba ni predmet tega upravnega spora.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. V pritožbi navaja, da dejstvo, da je bil direktor tožeče stranke navzoč pri inšpekcijskem pregledu, ko je bil sestavljen zapisnik o tem pregledu, še ne pomeni, da se z ugotovitvami, ki so v njem zapisane, tudi strinja, pa čeprav ga je podpisal. Ves čas je vztrajala pri tem, da opravlja sporne prevoze na podlagi 1. odstavka 34. člena ZPCP-1 in da je napačna ugotovitev inšpektorja, ki jo zapisal tudi v zapisniku, da gre za prevoze po 4. odstavku 34. člena ZPCP-1, za kar pa tožeča stranka nima dovoljenja. Ves čas je ugovarjala ugotovljenemu dejanskemu stanju in dokazovala, da ne gre za prevoze po 4. odstavku ampak za prevoze po 1. odstavku 34. člena ZPCP-1. S sklenjeno pogodbo z naročnikom prevozov je dokazovala, da gre za prevoze po 1. odstavku 34. člena, o katerih je obvestila Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Niti prvostopenjski niti drugostopenjski upravni organ ji na te navedbe nista odgovorila, temveč sta le zatrjevala, da gre za prevoze po 4. odstavku 34. člena ZPCP-1, za katere pa tožeča stranka nima dovoljenja. Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, to pa je po 3. odstavku 72. člena ZUS bistvena kršitev določb postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti glavno obravnavo, saj je bilo dejansko stanje sporno. Zato opustitev izvedbe glavne obravnave predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu po 4. odstavku 72. člena ZUS.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da pritožba tožeče stranke ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po novem ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu s to določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 86. člena ZUS-1).

Po presoji revizijskega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Po določbi 125. člena ZPCP-1 z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZPCP(1994) razen določb 9. do vključno 11. člena, ki se uporabljajo še naprej do podelitev koncesij za opravljanje javnih linijskih prevozov iz 30. člena tega zakona. Kot izhaja iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu, ki je med predloženimi spisi, je republiški inšpektor za cestni promet ugotovil, da je v času inšpekcijskega pregleda (1.10.2002) tožeča stranka kršila določbo 2. odstavka 9. člena ZPCP s tem, da ni opravljala prevozov potnikov po časovnih intervalih, ki so bili določeni v njenih voznih redih. Po določbi 2. odstavka 9. člena ZPCP (4. člen ZPCP-B) pa mora domači prevoznik opravljati javni prevoz oseb v linijskem cestnem prometu v skladu z voznim redom. Tudi v sami pogodbi, ki je med predloženimi spisi in se nanaša na opravljanje prevozov delavcev I.k. d.d. iz S., izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili za organizacijo in izvajanje prevozov delavcev po veljavnih registriranih voznih redih na relacijah, ki so sestavni del pogodbe. S kršitvami voznih redov, ki so bili za tožečo stranko usklajeni za prometno leto 2002/2003 pri GZS - Združenju za promet in zveze, pa je republiški inšpektor za promet pravilno ugotovil kršitev 2. odstavka 9. člena ZPCP in je utemeljeno izdal odločbo, katere zakonitost in pravilnost pa je predmet presoje v tem upravnem sporu. Zato revizijski ugovori, ki se nanašajo na vsebino posebnega linijskega prevoza, ki ga opravlja tožeča stranka na podlagi pogodbe, niso pravno pomembni za odločitev o zadevi. Res je, da se je tožena stranka v svoji odločbi sklicevala tudi na odločbo Direkcije Republike Slovenije za ceste, vendar ta odločba ni predmet presoje v tem upravnem sporu, kot je to pravilno navedlo tudi sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje tudi ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ki je tožeča stranka niti ni predlagala v tožbi. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo le na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku (1. odstavek 51. člena ZUS). Zato opustitev izvedbe glavne obravnave ni bistveno vplivala na odločitev o zadevi. Izpodbijana sodba tudi nima takih pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zato tudi ta ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ni utemeljen.

Ker po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 92. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia