Jedro

Obče je znano, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedba konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno. Ničesar od tega za 16. Mednarodni znanstveni posvet oziroma konferenco ni. Glede na to se sodišče strinja, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na teh posvetih izvedla referata, navedenih dogodkov pa tudi ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zavrnilo tožničin predlog za napredovanje v naziv svétnica, ki ga je dne 22. 6. 2015 na podlagi 6. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) vložila ravnateljica šole A.A. V odločbi je ugotovljeno, da je imela tožnica naziv svetovalka vsaj 5 let, da je pri svojem delu uspešna ter da je z uspešno končanimi programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja izkazala najmanj 7 točk. Tožnica pa ni priložila ustreznih dokazil o opravljenem dodatnem strokovnem delu, s katerimi bi izkazala najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki jih je v skladu s Pravilnikom mogoče vrednotiti najmanj s 3 točkami.

2. Tožnica je za dodatno strokovno delo v skladu z 20. členom Pravilnika izkazala po a) in b) razdelku več kot 20 točk, ter po c) in č) razdelku 11,5 točke (1,5 točke za soavtorstvo objave raziskovalne naloge, 6 točk za sodelovanje v razvojno raziskovalnem projektu Mentorska mreža šol ter 4 točke za izvedbo referata na X. mednarodnem znanstvenem posvetu Ekologija za boljši jutri). Iz seznama dodatnega strokovnega dela na podlagi predloženih dokazil v skladu z 20. členom Pravilnika ni bilo mogoče vrednotiti enoletnega koordiniranja razvojno raziskovalnega projekta Evropska vas po 8. alinei c) razdelka kot predlaga tožnica (koordiniranje nacionalnega projekta se vrednoti v skladu s 7. alineo b) razdelka) in potrdil o udeležbi z dvema referatoma na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu Združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti Slovenije (ZPTUS) od 22. do 24. 4. 2015 ter 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu (znanstveni konferenci) od 19. do 20. 2. 2016. Ministrstvo je na podlagi obvestil, ki jih je prejelo ter na podlagi anonimnih prijav ugotovilo, da verodostojnosti potrdilo o izvedbi referatov na mednarodnih posvetih v organizaciji ZPTUS ni mogoče potrditi.

3. Ministrstvo je preverilo dejstva v zvezi z organizacijo in izvedbo mednarodnih znanstvenih simpozijev ZPTUS v zadnjih letih in na podlagi prejete dokumentacije različnih strank ugotovilo: da je bilo v letih od 2008 do 2015 organiziranih 21 mednarodnih posvetov v organizaciji ZPTUS, pri čemer naj bi jih bilo v letu 2013 in letu 2015 organiziranih vsako leto 5; za 20 posvetov ni mogoče ugotoviti, po kakšnem programu so potekale predstavitve prispevkov, saj je iz predloženih dokazil razviden le časovni razpored najema prostorov; je bilo v postopkih napredovanj v nazive pri ministrstvu vloženih večje število potrdil o izvedenih referatih na mednarodnem posvetu v organizaciji ZPTUS, kot je v času trajanja posveta referatov fizično mogoče izvesti; so posamezniki, ki naj bi na enem mednarodnem posvetu izvedli več referatov, poročali, da so organizatorju plačali več kotizacij, kar je izjemno nenavadna praksa organizacije mednarodnega posveta; niso dosegljivi programi posvetov, zato iz nobenega dokazila ni bilo mogoče ugotoviti, da je šlo za mednarodni posvet v skladu z 2. alineo č) razdelka 20. člena Pravilnika v povezavi z zadnjim odstavkom istega člena, v skladu s katerim bi morali na posvetu sodelovati udeleženci iz vsaj treh držav; ker ni programov posvetov, ni mogoče ugotoviti niti, da bi posamezni strokovni delavci izvedli referat niti, da bi izvedli predstavitev izdelka, delavnico, predavanje, plakat ali kakršnokoli drugo obliko dodatnega strokovnega dela, ki bi ga bilo mogoče ovrednotiti v skladu z 20. členom Pravilnika; so predloženi zborniki za posamezne posvete popolnoma identični, spreminja se samo datum in številka posveta; je v več zbornikih neresnično navedeno, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport finančno podpira posvete v Portorožu; so v zbornikih objavljeni samo povzetki prispevkov, ki so si po naslovu in vsebini iz leta v leto zelo podobni ali celo enaki.

4. O navedenem je bila tožeča stranka obveščena z dopisi ministrstva in pozvana k dopolnitvi. Potrdila Šole za ravnatelje, s katerim bi izkazala sodelovanje v razvojno raziskovalnem projektu, ni posredovala. V zvezi s sodelovanjem na dveh mednarodnih znanstvenih posvetih ZPTUS je ravnateljica šole posredovala dopis, kjer navaja, da je stranka oba referata predstavila in pripravila tudi razstavo. Predložila je fotokopijo dveh potrdil o udeležbi na Mednarodnem znanstvenem posvetu (konferenci) v letih 2015 in letu 2016, obvestilo za javnost ZPTUS, osnutek programa 16. Mednarodnega znanstvenega posveta ZPTUS, kjer je razviden okviren potek posveta in sicer postavitve projektov, predavanj in delavnic, ni pa razvidna izvedba referatov ter aktivnih udeležencev posveta, fotokopijo kolofona 16. Mednarodnega znanstvenega posveta 2015 in 2016 ter kazala prispevkov in fotokopije povzetkov prispevkov, iz katerih pa ni mogoče ugotoviti, ali je strankin prispevek referat ali druga oblika prispevka (predavanje, delavnica, razstava in podobno). Ministrstvo ugotavlja, da tožeča stranka do dneva odločanja o predlogu za njeno napredovanje v naziv svétnica predloga za napredovanje ni dopolnila z ustreznimi dokazili, s katerimi bi izkazala zadostno število točk za opravljena dodatna strokovna dela, zato zaključuje, da tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev za napredovanje iz prvega odstavka 11. člena Pravilnika in je iz tega razloga njen predlog za napredovanje v naziv svétnica zavrnilo.

5. Tožeča stranka izpodbija zgoraj navedeno odločitev iz razloga po 1. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), to je zaradi nepravilne uporabe Pravilnika. Meni, da je ministrstvu dostavila vsa potrebna potrdila, ki jih je v skladu s Pravilnikom dolžna predložiti. Ministrstvo se v svoji odločbi opira zgolj na določen listinski dokaz, kar predstavlja poseg v ustavno varovano pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Ostalih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, Ministrstvo ni presojalo in jih ni obrazložilo. Omejitve možnosti dokazovanja na točno določen dokaz pa so izjema od 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da je zaradi posega v ustavno pravico omejitve dokazovanja to potrebno predpisati že v zakonu. Tožnica je seznanjena, nima pa listinskih dokazov, da je ministrstvo v enakovrstnih zadevah tudi še v letu 2015 izdajalo na podlagi predloženih potrdil istega izvajalca mednarodnih posvetov odločbe o napredovanju v naziv. Tožnica sicer s temi odločbami ne razpolaga, ima pa jih v svojem arhivu ministrstvo. Sodna praksa zavezuje upravni organ k enakemu odločanju v enakih primerih pri nespremenjenem predpisu, Pravilnik pa je v letu 2016 povsem enak, kot je bil v letih 2013, 2014 in 2015. 6. Organizator posvetovanja ZPTUS od leta 2009 dalje iz varnostnih razlogov zaradi zaščite avtorskih pravic in iz razloga varovanja osebnih podatkov ministrstvu ni želel predložiti nekaterih dodatnih listin, do sedaj pa ministrstvo teh listin ni niti zahtevalo. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naloži ministrstvu, da vlogi za napredovanje v višji naziv ugodi ter izda odločbo o napredovanju v naziv svétnica, podrejeno pa, da zadevo vrne v novo odločanje.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi. Povzema razloge in materialnopravno podlago za izdano odločitev in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

8. Pri svojih stališčih vztraja tudi v pripravljalni vlogi, kjer opozarja tudi na dne 4. 4. 2017 v istovrstni zadevi izdano sodbo št. I U 1373/2016. 9. Tožba ni utemeljena.

10. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik) pogoje za napredovanje v naziv svétnik določa v 11. členu. V naziv svétnik lahko napreduje strokovni delavec, ravnatelj oziroma direktor, ki je imel naziv svetovalec najmanj 5 let, je uspešen pri svojem delu, je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobil dodatna funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s tem Pravilnikom izkaže najmanj 7 točk in je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s trem Pravilnikom ovrednotena s tremi ali več točkami.

11. Glede slednjega pogoja tožnica zatrjuje, da ga je izpolnila z izvedbo dveh referatov na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu Združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti Slovenije od 22. do 24. 4. 2015 ter 16. Mednarodni znanstveni konferenci od 19. do 20. 2. 2016. 12. Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci se po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika vrednoti s štirimi točkami. Pri tem je pomemben tudi tretji odstavek 20. člena Pravilnika, ki določa, da če s tem Pravilnikom ni določeno drugače, se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami.

13. Dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti in točkuje v skladu z 20. členom Pravilnika. Kot izhaja iz 20. člena Pravilnika se z eno točko vrednotijo dodatna strokovna dela navedena v a) razdelku, dela navedena v b) razdelku z dvema točkama, v c) razdelku s tremi točkami, v č) s štirimi, v d) s petimi, v e) z osmimi in v f) z desetimi točkami. Vrednotenje posameznih strokovnih del točkovno narašča z zahtevnostjo del. Tako se npr. predstavitev plakata ali razstave na organiziranem strokovnem izobraževanju ali strokovnem posvetu strokovnih delavcev izven zavoda točkuje z eno točko (20. točka a) razdelka Pravilnika), prva objava samostojnega avtorskega strokovnega članka ali petih didaktičnih nalog v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji z dvema točkama (20. točka b) razdelka Pravilnika) in prva objava avtorske raziskovalne naloge ali avtorstvo knjige s tremi točkami (4. točka c) razdelka Pravilnika). Glede na to, da je samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci vrednoten s štirimi točkami (2. točka č) razdelka Pravilnika), to kaže na to, da gre za strokovno delo visoke zahtevnosti, kar je razvidno tudi iz primerjave z drugimi strokovnimi deli, navedenimi v razdelku č). Tako so tam še npr. uvrstitev strokovnega delavca na prva tri mesta oziroma osvojitev bronaste, srebrne ali zlate plakete na tekmovanju na mednarodni ravni med predstavniki najmanj petih držav, koncertna izvedba orkestralnih oziroma vokalno-instrumentalnih del učitelja v organizaciji koncertnih inštitucij ali meddržavne menjave, celovečerni solistični koncert v organizaciji državnih koncertnih inštitucij ali meddržavne menjave itd..

14. Samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci je torej strokovno delo znatne zahtevnosti, za katero veljajo visoki standardi tako na izvedbeni ravni kot po vsebini. Pri tem je treba poudariti, da je mogoče s štirimi točkami vrednotiti le samostojni referat izveden na mednarodnem kongresu ali konferenci, za mednarodni kongres oziroma konferenco pa šteje tisti dogodek, na katerem sodelujejo tri ali več držav.

15. Tožeča stranka izvedbo referata na mednarodni konferenci izkazuje s potrdiloma ZPTUS z dne 24. 4. 2015 in z dne 20. 2. 2016, na katerih je navedeno, da ZPTUS potrjuje udeležbo tožnice na 16. Mednarodnem znanstvenem posvetu in 16. Mednarodni znanstveni konferenci, ki sta trajali od 22. do 24. aprila 2015 in od 19. do 20. februarja 2016, z referatoma Tehnična ustvarjalnost v šolskem kurikulumu v obliki projektnega učnega dela „Od ideje do izdelka“ - od vrtca do fakultetnega tehniškega študija in Projektno delo po modelu PUD-BJ „Od ideje do izdelka“- od vrtca do fakultetnega tehniškega študija.

16. Ne tožnica ne ZPTUS programov obeh znanstvenih posvetov, iz katerih bi bilo razvidno, kdaj je potekala izvedba referatov, in kdo jih je izvajal, nista predložila, čeprav sta bila k temu pozvana.

17. Že prej je bilo obrazloženo, da je samostojni referat na mednarodni konferenci po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika delo visoke zahtevnosti. Obče je znano, da so mednarodne konference ali kongresi pomembni dogodki, običajno znani širši strokovni, včasih pa tudi laični javnosti, njihov pomen in vsebino pa določajo prav nastopajoči predavatelji, ki tam predstavijo svoje referate in so iz tega razloga navedeni v programih takih konferenc z imeni in priimki, temo referata, navedbo institucije, iz katere prihajajo, ter časom in lokacijo (navedba konferenčnih prostorov oziroma dvorane), kjer bo predavanje izvedeno.

18. Ničesar od tega za 16. Mednarodni znanstveni posvet oziroma konferenco ni. Glede na to se sodišče strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče zaključiti, da je tožnica na teh posvetih izvedla referata, razen tega pa navedenih dogodkov ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20. člena Pravilnika mora biti namreč nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav. Da sta bila 16. Mednarodni znanstveni posvet in konferenca resnično mednarodna ni z ničemer izkazano. Organizatorji so ju sicer tako poimenovali, vendar pa ni ta okoliščina z ničemer potrjena.

19. Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj ta objava ne izkazuje, ne da je šlo dejansko za mednarodno konferenco, ne da je na njej tožeča stranka izvedla referat. 20. Prav tako ne drži tožbena trditev, da je izpodbijana odločitev oprta le na en dokaz. Ministrstvo v svoji odločbi pojasnjuje potek celotnega ugotovitvenega postopka, v katerega je pritegnilo tako tožnico kot organizatorja ZPTUS, in nato na podlagi proste presoje dokazov, kar pomeni na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka zaključilo, da dejstva, da je tožnica izvedla na znanstvenih posvetih v organizaciji ZPTUS dva referata ni mogoče šteti za dokazanega (10. člen ZUP). Trditvi tožeče stranke, da je s tem poseženo v njeno ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS tako ni mogoče pritrditi.

21. Neutemeljeno je tudi tožbeno sklicevanje na odločanje v drugih zadevah. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi iz ugotovljenih dejstev izhajajočega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava. Ugotovitveni postopek je stvar vsake posamezne zadeve, v postopku pa je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in vsa dejstva, ki so pomembna za pravilno in zakonito odločbo, zato je treba, ko se glede posameznih dejstev ali dokazov pojavi dvom, te okoliščine raziskati.

22. Neprepričljivo je tudi sklicevanje tožeče stranke na varovanje avtorskih pravic in osebnih podatkov, kot razloge zaradi katerega ZPTUS ni predložil programa konference oziroma izvedbe referatov. Glede na vrsto takšnega dogodka s predložitvijo programa konference v zgoraj navedene pravice ne more biti poseženo.

23. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.