Jedro

Tožeča stranka bi bila v smislu določila 214. člena ZOR upravičena do zamudnih obresti že od sklenitve izpodbite "pogodbe o odkupu terjatev" le, če bi se prvotožencu dokazal nepošten način pridobitve stvari. Takih trditev pa tožeča stranka ni podala. Zato gredo tožeči stranki zakonite zamudne obresti v skladu s citiranim določilom 214. člena ZOR le od dneva vložitve tožbe.

Z izročitvijo originalnih listin o homologaciji za nove avtomobile kreditodajalcu je bilo lastniku vozil otežkočeno razpolaganje z vozili, ni pa bila s tem ustanovljena zastavna pravica.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge stopnje in prve stopnje spremenita tako, da pričnejo teči zakonite zamudne obresti iz 2. točke sodbe sodišča prve stopnje z dnem 26.1.1998, tožbeni zahtevek za zakonite zamudne obresti od 14.3.1997 do 25.1.1998 pa se zavrne.

V preostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Stroške revizijskega postopka trpi tožena stranka sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je med drugim razsodilo, da se ugotovi, da je pogodba o odstopu terjatve z dne 14.3.1997 za znesek 15,868.593,00 SIT brez pravnega učinka proti stečajni masi A. d.o.o. (točka 1 izreka), da mora prvotožena stranka plačati v stečajno maso stečajnega dolžnika A. d.o.o. Ljubljana znesek 15,863.593,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.3.1997 dalje (točka 2 izreka) in odločilo o stroških postopka (pod točko 4 in 5 izreka).

Sodišče druge stopnje je pritožbi toženega A. V. d.o.o. L. ugodilo v toliko, da je spremenilo izrek v točki 1. tako, da se ugotovi le za člen 3. pogodbe o odstopu terjatve, da je brez pravnega učinka proti stečajni masi A. d.o.o. in da se zavrne tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je ta pogodba o odstopu terjatve brez pravnega učinka proti stečajni masi A. d.o.o. tudi v členu 1. in 2.; sicer pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v točki 2 in 4 izreka.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga toženec A. V. d.o.o. L. revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določil postopka ter predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti in povrnitev vseh stroškov postopka.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, drugotoženka P. b. S. pa v odgovoru predlaga ugoditev reviziji in povrnitev stroškov odgovora.

Revizija ni utemeljena.

Sodišči druge stopnje in prve stopnje sta pravilno ugotovili in tudi ustrezno obrazložili, da P. b. S. s tem, ko ji je A. d.o.o. L. izročil v skladu s kreditnimi pogodbami originalne listine o homologaciji za nove avtomobile ni pridobila zastavne pravice na teh avtomobilih in zato tudi takšne zastavne pravice ni pridobil A. V. d.o.o. L., ki je od P. b. S. po pogodbi z dne 14.3.1997 odkupil terjatve.

Sodišče druge stopnje to posebej obrazlaga in zato ni utemeljena trditev revizije, da se višje sodišče o tem "sploh ni izjavilo" in da bi naj zato kršilo 13. točko drugega odstavka 354. člena ZPP. Z izročitvijo homologacijskih listin kreditodajalcu je bilo lastniku vozil otežkočeno razpolaganje z vozili, ni pa bila s tem ustanovljena zastavna pravica. Česa takega kreditne pogodbe ne določajo, saj ni nikjer rečeno, da bi naj kreditodajalec pridobil zastavno pravico na avtomobilih, niti ni opisno določeno, da sme kreditodajalec svoje terjatve poplačati s prodajo avtomobilov, za katere mu je kreditojemalec izročil listine o homologaciji, če krediti ne bi bili vrnjeni (kar je bistvena vsebina zastavne pogodbe po določilu 966. člena ZOR). Zato ne drži trditev revizije, da je stečajni dolžnik A. d.o.o. L. izročil 8 osebnih avtomobilov v skladu z "pogodbo o odkupu terjatev" z dne 14.3.1997 prvotožencu A. V. d.o.o. L. iz naslova zastavne pravice, ko poleg tega že načelno izročitev zastavljene stvari v last zastavnemu upniku po določilu prvega odstavka 973. člena ZOR sploh ni dopustna. Stečajni dolžnik A. d.o.o. L. je izročil osebne avtomobile A. V. d.o.o. L. v sklopu že citirane "pogodbe o odkupu terjatev" z dne 14.3.1997, ki se ne nanaša po vsebini le na odkup terjatve med P. b. S. in A. V., temveč so se s to pogodbo likvidirala dolžniško upniška razmerja med pravdnima strankama in stečajnim dolžnikom A. d.o.o. L..

Revizija pa je utemeljena v toliko, da sta sodišči druge stopnje in prve stopnje materialnopravno napačno razsodili, da pripadajo tožeči stranki zamudne obresti iz 2. točke izreka prvostopne sodbe že od sklenitve navedene "pogodbe o odkupu terjatev" z dne 14.3.1997. To bi bilo dopustno v smislu določila 214. člena ZOR le, če bi se prvotožencu A. V. dokazal nepošten način pridobitve stvari. Takih trditev pa tožeča stranka ni podala. Zato gredo tožeči stranki zakonite zamudne obresti v skladu s citiranim določilom 214. člena ZOR le od dneva vložitve tožbe. Glede na to je bilo treba sodbi sodišča druge stopnje in prve stopnje v skladu s tem ustrezno spremeniti, v ostalem pa revizijo zavrniti kot neutemeljeno, ko sicer niso bile ugotovljene kršitve iz 386. člena ZPP, ki se ugotavljajo po uradni dolžnosti.

Prvotoženec A.V. d.o.o. L. je z revizijo uspel le v majhnem obsegu, zaradi česar pa niso nastali kaki posebni stroški na revizijski stopnji. Zato mora sam trpeti vse svoje revizijske stroške. To velja tudi drugotoženko P. b. S., ki sploh ni udeleženec revizijskega postopka.