Jedro

Nepoštena pogajanja pomenijo kršitev načel vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode. Kršitev teh načel terja uporabo splošnih pravil odškodninske odgovornosti, torej tudi priznavanje izgubljenega dobička. Ni pa prezreti pravil o vzročni zvezi in predvidljivosti škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 25.071.602 SIT, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Tožnik je vložil revizijo in uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je temeljna pravna posledica nepoštenih pogajanj odškodninska odgovornost tožene stranke. Dokazal je, da je izključna posledica nepoštenih pogajanj, v katerih mu je tožena stranka obljubljala sklenitev pogodbe o zastopanju, njegova opustitev vložitve tožbe v delovnem sporu. Čeprav pravdni stranki še nista bili v pogodbenem razmerju, je ravnanje stranke, ki se je nepošteno pogajala, potrebno presojati tudi skladno s splošnimi načeli obligacijskega prava, zlasti z načeli vestnosti in poštenja, prepovedi povzročanja škode drugemu ter prepovedi zlorabe pravic. Tako ne more biti in ni sporno, da predstavlja zlorabo pravice tudi izkazano nepošteno pogajanje tožene stranke, ki je tožnika zadržalo od pravočasne vložitve tožbe v delovnem sporu. V primeru ugodnega razpleta bi tožniku pripadla pravica do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, vključno z njegovimi delovnimi obveznostmi, ki jih je vselej izpolnjeval, zato je utemeljeno pričakovati, da bi tudi v bodoče v okviru delovnega razmerja za nedoločen čas izpolnjeval vse delovne in pogodbene obveznosti. Pojem izgubljenega dobička, kot ga uveljavlja tožnik, pomeni izpad vsake premoženjske koristi iz dela, višino izgubljenega dobička pa je tožnik ocenil glede na tisti dobiček, ki bi ga mogel utemeljeno pričakovati glede na reden tekst stvari, ki je bil preprečen izključno z nepoštenimi pogajanji tožene stranke. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Revizija ni utemeljena. V tej pravdi gre za odškodnino za škodo, nastalo s pogajanji. Za zlorabo pogajanj oziroma za nepoštena pogajanja je bila v 30. členu nekdanjega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ št. 19/78 - 57/89), ki ga je glede na določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS št. 83/2001) treba uporabiti v tem primeru, predvidena odškodninska odgovornost nepoštenega pogajalca. V drugem odstavku 30. člena ZOR je opredeljena odškodninska odgovornost stranke, ki se je pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, v tretjem odstavku tega člena pa, če je namen sklenitve pogodbe brez utemeljenega razloga opustila. Nižji sodišči sta ugotovili, da je bil tožnik od 1.4.1997 do 31.12.1998 zaposlen pri toženi stranki na podlagi štirih zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Nato naj bi kot samostojni podjetnik sklenil s toženo stranko pogodbo o zastopanju zaradi prodaje izdelkov tožene stranke na terenu. O tem se je dogovarjal s toženo stranko, predvsem z direktorjem prodaje tožene stranke J. K., ki mu je še dne 5.1.1999 sklenitev pogodbe potrdil. Pridobil je odločbo o statusu samostojnega podjetnika, nato pa tožena stranka brez obrazložitve pogodbe o zastopanju z njim ni sklenila. Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazno oceno, da je tožnik dokazal, da se je toženka pogajala z njim zaradi sklenitve pogodbe o zastopanju, ne da bi imela namen tako pogodbo skleniti. Pritožbeno sodišče se je z navedenim strinjalo, obe pa sta presodili, da se je tožena stranka nepošteno pogajala v smislu drugega odstavka 30. člena ZOR. Tožnik v tožbi trdi, da mu je zaradi nepoštenih pogajanj nastala škoda v višini 25.071.602 SIT, to je izgubljeni zaslužek za obdobje od 31.12.1998 do 20.10.2009, ko bi se upokojil. Zaradi nepoštenih pogajanj je zamudil rok za sodno varstvo pravic iz delovnega razmerja. Pri toženi stranki je bil nezakonito v delovnem razmerju za določen čas, zato bi uspel v delovnem sporu ter bi se štelo, da je s toženo stranko sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, kar bi mu ob normalnem teku stvari prineslo dohodek v vtoževanem obsegu. Sodišči prve in druge stopnje sta tožbeni zahtevek zavrnili z utemeljitvijo, da bi šla tožniku samo odškodnina za navadno škodo, izguba na zaslužku pa tudi ne zato, ker je posledica tožnikove lastne opustitve, ker ni vložil tožbe pri delovnem sodišču, vtoževana odškodnina pa je tudi predalekosežna posledica glede na namen določb 30. člena ZOR. Revizijsko sodišče pritrjuje slednjemu in zavrnitvi tožbenega zahtevka. Prepričano je, da določbe 30. člena ZOR škode, ki je nastala s pogajanji, ne omejujejo zgolj na navadno škodo, temveč je mogoče oškodovancu prisoditi tudi izgubljeni dobiček v obliki negativnega pogodbenega interesa. Zaradi nepoštenih pogajanj prizadeti stranki gre povrnitev škode kot premoženja, ki bi ga stranka imela, če se ne bi pogajala in ne bi sklepala nikakršne pogodbe. Revizijsko sodišče se pridružuje stališču teoretikov(1), ki opozarjajo, da pomenijo nepoštena pogajanja kršitev načel vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), prepovedi zlorabe pravic (13. člen ZOR) in prepovedi povzročanja škode (16. člen ZOR). Kršitev teh načel pa terja uporabo splošnih pravil odškodninske odgovornosti, torej tudi priznavanje izgubljenega dobička. Vloga 30. člena ZOR je samo, da pojasnjuje, katera so nepoštena pogajanja in da znižuje stopnjo abstraktnosti pravnega pravila(2). Na navedeno pravilno opozarja revizija, ki pa prezre pravila o vzročni zvezi in pričakovanosti oziroma predvidljivosti škode. Po tretjem odstavku 189. člena ZOR ima oškodovanec pravico do povrnitve izgubljenega dobička, to je tistega, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine. Pojasnjeno je že bilo, da naj bi tožnik zaradi nepoštenih pogajanj za sklenitev pogodbe o zastopanju zamudil vložiti tožbo pri delovnem sodišču, s katero naj bi uspel in si pridobil delovno razmerje za nedoločen čas in s tem zaposlitev ter plačo do upokojitve. Zaradi ravnanja tožene stranke naj bi torej tožniku nastala škoda v izpadu osebnega dohodka za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do upokojitve. Revizijsko sodišče pritrjuje izpodbijani sodbi, da je zadnja posledica predalekosežna v primerjavi z napačnim ravnanjem tožene stranke med pogajanji. Navedena posledica je nepričakovana, kar pa je pogoj za priznanje izgubljenega dobička. Po teoriji o adekvatni vzročnosti odgovarja stranka za normalne posledice svojega ravnanja, s katerimi mora računati. Življenjske izkušnje pokažejo, ali je določena posledica običajna in v skladu z rednim tekom stvari. Tožnik v tožbi oziroma med pravdo ni zatrjeval, da bi se pred prenehanjem za določen čas sklenjenega delovnega razmerja ali med pogajanji za sklenitev pogodbe o zastopanju skliceval na nezakonitost večkratne zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas in da bi napovedoval v zvezi s tem vložitev tožbe pri delovnem sodišču. Glede na odsotnost ustreznih trditev je pravilno stališče nižjih sodišč, da tožena stranka med pogajanji s tožnikom ni vedela in ni mogla vedeti oziroma računati na morebitni delovni spor in posledično na škodo, ki jo tožnik v tej pravdi zatrjuje. Gre za nepredvidljivo škodo, s kakršno tožena stranka zaradi neobičajnosti ni mogla računati, zato je utemeljen materialno pravni zaključek, da ni vzročne zveze med nepoštenimi pogajanji in zatrjevano škodo. Glede na to je bil tožnikov tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnjen. V skladu s tem je revizijsko sodišče njegovo neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Op. št. (1): Stojan Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, 1984, str. 134, 135; Želimir Šmalcelj, Nepažnja u pregovorima za sklapanje ugovora, Naša zakonitost 8/85, str. 894; Drago Dular, Poslovni kontakt in pogajanja, Pravnik 9-10/1991, str. 421, 422; Mladen Draškić, Predugovorna odgovornost, Privredni pravni priručnik 1/1989, str. 45, 46; Vesna Kranjc v Juhart Plavšak: Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, str. 224 Op. št. (2): Vesna Kranjc, Pravice in obveznosti pri sklepanju pogodb, Pravnik 11-12/1998, str. 651