Jedro

Po 2. alineji prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2 ima pravico do vdovske pokojnine, ob pogojih iz 53. člena ZPIZ-2, tudi razvezani zakonec, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom. Tožnici je bila preživnina s sodno odločbo priznana, vendar te preživnine nikoli ni uživala. Zato za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne izpolnjuje pogojev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 4. 2. 2015 in št. ... z dne 8. 10. 2014 ter se ji prizna pravica do vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu A.A., roj. 2. 4. 1935 in umrlem 2. 9. 2014, od 3. 9. 2014 dalje. Obenem je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi kršitev določb postopka. Navaja, da je bila na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 9. 1. 2011 upravičena do mesečne preživnine, sicer res v višini le 1,00 EUR-a, vendar je s tem izpolnjen tudi pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 54. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Meni, da je sodišče prve stopnje citirano določbo preveč gramatikalno upoštevalo, ko zaključuje, da tožnica ni do smrti pokojnega zakonca uživala preživnine. V samem postopku je poudarila, da gre v konkretnem primeru za pravico do uživanja upravičenca oziroma zavarovanca, ne pa za dejansko porabo sredstev. Bistveno je, da je tožnica imela pravico do preživnine in ima glede na sodbo pritožbenega sodišča še vedno možnost izterjave preživnine v izvršilnem postopku od dedičev zapustnika, to je razvezanega zakonca. S tem, ko tožnica ni zahtevala preživnine v izvršilnem postopku, tudi ni izgubila svoje pravice do uživanja te preživnine oziroma svoje pravice do priznanja vdovske pokojnine. Nepomembno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je bila tožnici priznana preživnina le v simboličnem znesku 1,00 EUR-a in da ta znesek ne bi zadostoval za njeno preživetje. Poudarja, da presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca tudi v bodoče. Takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago pri presoji tako imenovane simbolične preživnine, ki je podlaga tudi vdovski pokojnini. Tožnica je z ukinitvijo državne pokojnine prišla v položaj, ko so se okoliščine na njeni strani spremenile do takšne mere, da bi spet terjale plačevanje eventuelno višje preživnine. Odločitev same tožnice pa je bila, ali to od pokojnega in razvezanega moža zahteva, zlasti zaradi dejstva, da ji po 1. 1. 2012 državna pokojnina ni več pripadala, A.A. pa je umrl v letu in pol kasneje. Z navedeno ukinitvijo je ostala brez stalnega in rednega mesečnega dohodka, ki je po podatkih ZPIZ Slovenije decembra 2011 znašal dobrih 181,00 EUR. Meni, da so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da pogoj uživanja preživnine ni izpolnjen. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 4. 2. 2015 in prvostopne odločbe št. ... z dne 8. 10. 2014, s katero je zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do vdovske pokojnine po razvezanem zakoncu A.A.. Sporno v tej zadevi je, ali tožnica izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po pokojnem razvezanem zakoncu.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bila tožnica in pokojni A.A. poročena od 27. 9. 1958 do 21. 5. 1998, ko je njuna zakonska zveza prenehala z razvezo. Tožnica je po sodni odločbi imela pravico do preživnine in sicer je bila ta nazadnje določena oziroma spremenjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cp 13/2011 z dne 19. 1. 2011 tako, da je znašala 1,00 EUR mesečno.

7. Zaslišana tožnica je izpovedala, da preživnine določene s sodbo sodišča nikoli ni prejemala oziroma, da ji bivši zakonec preživnine v tem znesku nikoli ni plačeval, niti plačila tega zneska ni uveljavljala.

8. Po 2. alineji prvega odstavka 54. člena ZPIZ-2 ima pravico do vdovske pokojnine ob pogojih iz 53. člena tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom. To pomeni, da tudi vdova, če je bil njen zakon razvezan in izpolnjuje pogoje iz 53. člena, ima pravico do vdovske pokojnine, če ima po sodni odločbi priznano pravico do preživnine in jo je uživala do smrti zavarovanca.

9. Tožnica, ki ji je bila preživnina s sodno odločbo priznana, vendar te preživnine nikoli ni uživala in je torej tudi ni uživala do smrti zavarovanca oziroma do smrti razvezanega zakonca, za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne izpolnjuje pogojev zaradi neizpolnjenega pogoja izplačevanja preživnine, saj je ta pogoj poleg priznanja pravice do preživnine s sodno odločbo, določen kot kumulativni pogoj. V primeru, da ni izpolnjen eden izmed kumulativno določenih pogojev, pogoji za priznanje pravice niso izpolnjeni. Sodišče prve stopnje in pred tem toženec, je zaradi neizpolnjenega pogoja izplačevanja preživnine, utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

10. Za samo odločitev druge okoliščine, zakaj tožnica preživnine ni uživala, višina preživnine in ali je ta zadostovala za preživljanje in ali ima sredstva za preživljanje, niso relevantni. Utemeljeno in brez podlage pa se pritožba sklicuje tudi na to, da bi na podlagi s sodno odločbo priznane preživnine, le-to lahko uveljavljala od pokojnikovih dedičev. Pogoj izplačevanja in uživanja preživnine je v določbi 54. člena ZPIZ-2 določen za čas do smrti zavarovanca oziroma do smrti razvezanega zakonca in ne na katerokoli obdobje oziroma obdobje po njegovi smrti.

11. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

12. Obenem je na podlagi prvega odstavka 154. člena in 165. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe, saj z njo ni uspela.