Jedro

V postopkih za vzpostavitev in pridobitev etažne lastine, sodišče odloči na podlagi dokaznih pravil in domnev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točki II. izreka zavrne in se v tem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. 19. nasprotni udeleženec in predlagatelj sama nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. N 62/2022 je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklenilo, da se pri posameznem delu stavbe št. 16, ID znak ..., v stavbi na naslovu ... s številko ...-728, ugotovi lastninska pravica v korist osebe A. A., ... do celote. Predlog Mestne občine B. za vpis lastninske pravice pri posameznem delu stavbe ID znak ... korist družbe C. d.o.o. je zavrnilo. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je A. A. upravičeni predlagatelj postopka po ZVEtL-1, saj je oseba, ki je s pravnim naslovom v skladu z dokazanimi pravili in zahtevami po ZVEtL-1 izkazal pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, na katerem je v smislu prvega odstavka 25. člena ZVEtL-1 kot pridobitelj zahteval vzpostavitev etažne lastnine, ki mu po pravnem naslovu pripada. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predloženi izvod kopije kupoprodajne pogodbe z žigom davčnega organa, le-ta enak izvirniku, s katerim davčni organ razpolaga in to zadošča za pojmovanje listine kot pravnega naslova po določbah ZVEtL-1. Kot pravni naslov ZVEtL-1 pojmuje listino, s katero se izkazuje upravičenje upravitelja lastninske pravice, kar je predložena kupoprodajna pogodba, ki jo je predložil predlagatelj in izpolnjuje vse pogoje za vknjižbo. Predmet pogodbe kot posamezen del stavbe je namreč v pogodbi predviden tako s številko stanovanja kot tudi z opisno s površino, lokacijo v stavbi in opredelitvijo same stavbe, prav tako pa iz kupoprodajne pogodbe jasno izhaja, da se z njo na tem, jasno opredeljenem posameznem delu stavbe na kupca A. A. prenaša lastninska pravica. Sodišče prve stopnje se je seznanilo tudi z stališčem nasprotne udeleženke, da pravni naslov, na katerega se je predlagatelj ob uveljavljanju svoje pravice skliceval, ne obstoji, saj naj bi bil zaradi neplačila celotne kupnine, razveljavljen po samem zakonu. Takšno izvajanje postopka za vzpostavitev etažne lastnine znotraj tega postopka pa bi po oceni sodišča povzročilo le še dodaten zastoj v postopku in strošek predlagatelja, vzpostavljanja listine pa bi bilo ob, že samem nasprotovanju nasprotne udeleženke neuspešeno. Sodišče za odločanje o spornih vprašanjih med udeležencema v postopku za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi po določilih ZVETL-1 ni pristojno. Sodišče prve stopnje je še zapisalo, da je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 odločba pravnomočna le formalno, ne pa materialno. To pa izrecno izhaja iz določbe 35. člena ZVEtL-1, ki določa, da lahko po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju. Glede pravnih poslov med C. d.o.o. in družbo C. d.o.o. pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da prodajalec na kupca ne more prenesti več pravic, kot jih ima sam. Mestna občina B. pa od dne 27. 11. 2015 sklenjeni prodajni pogodbi tako na družbo C. d.o.o. ni mogla prenesti lastninske pravice, saj sama, ni bila dejanska lastnica tega posameznega dela stavbe. O stroških postopka, nastalih na prvi stopnji sodišče prve stopnje ni odločilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje 19. nasprotna udeleženka Mestna občina B. po pooblaščencu. Pritožbo podaja zoper točko II. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov člena 338 ZPP. Po mnenju nasprotne udeleženke, ker prvostopno sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo napotkov sodišča druge stopnje je s tem prekršilo 362. člen ZPP in je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, zaradi česar je sklep v izpodbijanem delu nezakonit. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj prvostopno sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa MOC ni vročilo vloge predlagatelja z dne 18. 3. 2022, s čimer je Mestne občine B. onemogočilo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je v točki 13. obrazložitve zaključilo, da je izvod pogodbe enak izvirniku, s katerim davčni organ razpolaga in to zadošča za pojmovanje te listine kot pravnega naslova po ZVEtL-1. Sodišče pa je s tem odločilo v nasprotju s svojimi predhodnimi ugotovitvami iz prejšnjih odločitev. Sodišče je namreč predhodno ugotovilo, da predlagatelj z izvirnikom ustreznega pravnega naslova ne razpolaga. Sodišče pa je tudi zaključilo, da predlagatelj ni predložil izvirnika pravnega naslova. Tudi po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, predlagatelj izvirnik kupoprodajne pogodbe z dne 31. 1. 1992 ni predložil. Izvirnika pravnega naslova ni predložil, kar je prvostopno sodišče samo tudi ugotovilo, pa zato ni bilo nobene podlage za odločitev, da je sedaj listina, ki jo je predložil predlagatelj tista, ki zadošča za pojmovanje listine kot pravnega naslova po določbah ZVEtL-1. Predlagatelj v vlogi z dne 21. 5. 2019 sam prizna, da mu ni bil vročen izvirnik kupoprodajne pogodbe z dne 31. 1. 1992, s strani FURS overjen prepis. Sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti kot izvirnik pravnega naslova, katerega predložitev se zahteva po določbah ZVEtL-1. Skladno z določbo 61. člena Zakona o notariatu lahko overjene prepise pogodb izstavljajo zgolj notarji, ne pa tudi FURS, ki je izdal overjen prepis pogodbe v obravnavani zadevi. Predlagatelj ni predložil izvirnika pravnega naslova po določbi ZVEtL-1 . To tudi ne potrjuje dejstvo, da je davek od prometa z nepremičninami bil plačan. Sodišče ne bi smelo odločati na podlagi pravnih domnev in dokaznih pravil o pravnih naslovih, kar je odločanje na podlagi verjetnosti, saj mora upravičeni pridobitelj predložiti izvirnik pravnega naslova. Navedeni zahtevi predlagatelj ni zadostil. Sodišče prve stopnje bi zato vsekakor moralo postopati po 22. členu ZVEtL-1, kot mu je to naložilo sodišče druge stopnje. Sodišče prve stopnje pa bi nato moralo upoštevati, da je bila obravnavana kupoprodajna pogodba zaradi neplačila kupnine niti v, s pogodbo določenem roku niti v naknadnem roku, razvezana po samem zakonu. O navedenem ugovoru se sodišče prve stopnje ni izreklo. Predlagatelj tako ni izkazal statusa pridobitelja posameznega dela stavbe niti v smislu 19. člena, zaradi česar bi sodišče prve stopnje moralo predlog zavrniti. Ker je prvostopno sodišče neutemeljeno odločilo, da je predlagatelj lastnik posameznega dela stavbe ID znak ..., je posledično tudi neutemeljeno zavrnilo predlog Mestne občine B., da sodišče kot lastnico navedenega dela stavbe ugotovi njo ali družbo C. d.o.o. Ker predlagatelj ni izpolnil svojih obveznosti po kupoprodajni pogodbi, sklenjeni pod posebnimi pogoji (SZ) in je dne 31. 1. 1992 sicer sklenjena pogodba zato bila razveljavljena po zakonu, vsekakor je bila Mestna občina B. legitimirana, da je s prodajno pogodbo z dne 7. 11. 2015 lastninsko pravico na delu stavbe 16 prenesla na C. d.o.o. Ob istem dejstvu bi tako sodišče prve stopnje, ker predlagatelj ni predložil izvirnika zatrjevane kupoprodajne pogodbe z dne 31. 1. 1992 moralo odločiti, da je lastnik nepremičnine Mestna občina B. Predlagatelj bi za tem skladno z določbo člen 35 ZVEtL-1, še vedno lahko uveljavljal v pravdi lastninsko pravico. Predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se vpiše kot lastnika na delu stavbe št. 16 Mestna občina B. Priglaša še pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Po mnenju predlagatelja je sodišče s sklepom z dne 10. 4. 2019 pozvalo predlagatelj na predložitev izvirnika pravnega naslova zaradi pridobitve lastninske pravice na posameznem delu in sicer izvirnika kupoprodajne pogodbe, ki jo je kot kupec z dne 31. 1. 1992 sklenil s prodajalko Mestno občino B. za sporno nepremičnino. Torej je poziv glasil na izvirnik kupoprodajne pogodbe z dne 31. 1. 1992. Predlagatelj je nato navedel, da je predložil kupoprodajno pogodbo, ki je s strani uradne osebe potrjena kot izvirnik in opremljen z žigom, ki potrjuje plačilo davka ter podpisom pogodbenih strank. Predložena kupoprodajna pogodba ustreza zahtevi sodišča, da naj bo predložena pogodba opremljena z žigom davčnega organa o plačilu davka na promet z nepremičninami. Nasprotni udeleženec zato neutemeljeno zatrjuje, da predlagatelj še vedno ni predložil izvirnika pravnega naslova, to je izvirnika kupoprodajne pogodbe z dne 31. 12. 1992. Nato navaja, da je Mestna občina B. očitno pogodbo štela za pravno veljavno, saj je kljub poteku roka za plačilo kupnine še v letu 2007 zahtevala njeno izpolnitev, to je plačilo preostanka kupnine. Tudi sodišče druge stopnje je v sklepu Cp 155/2022 z dne 2. 6. 2022, navedlo, da v novem postopku ne ostane spregledano dejstvo, da Mestna občina B. obstoja pravnega naslova glede dela stavbe št. 16 sploh ni prerekal, ter da njene trditve odstopa od pogodbe oziroma o razvezi na podlagi zakona iz leta 1992 nimajo kakšne pravne podlage v času sklenitve pogodbe po veljavnem stanovanjskem zakonu, saj je MOC očitno pogodbo štela za pravno veljavno, ker je kljub poteku roka za plačilo kupnine še v letu 2007 zahtevala njeno izpolnitev, to je plačilo preostanka kupnine. Sodišče druge stopnje pa je tudi navedlo, da pri prenosu lastninske pravice na posameznem delu stavbe na pridobitelja, ni potrebno predložiti zemljiškoknjižnega dovolila odsvojitelja. Pritožbene navedbe so zato neutemeljene. Predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pri izdaji sedaj izpodbijanega sklepa res ni sledilo navodilom sodišča druge stopnje, katero je v določenih delih sklepa Cp 155/2022 z dne 2. 6. 2022 navedlo, da naj sodišče prve stopnje postopa glede pravnega naslova po določbi 22. člena ZVEtL-1, po katerem, če pridobitelj posameznega dela stavbe na zahtevo sodišča ne more predložiti izvirnika pravnega naslova, ker se je ta izgubil ali je bil uničen, lahko v roku, ki mu ga določi sodišče predlaga vzpostavitev pravnega naslova. O tem predlogu odloči sodišče, ki vodi postopek za vzpostavitev etažne lastnine zaradi izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine ob smiselni uporabi določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine. Že iz samega sklepa sodišča druge stopnje izhaja, da je bil predlagatelj s sklepom z dne 10. 4. 2019 pozvan na predložitev izvirnika pravnega naslova ter poučen, da če izvirnika pravnega naslova ne more predložiti, ker se je ta izgubil ali bil uničen, naj predlaga vzpostavitev pravnega naslova. Sodišče prve stopnje je tako v prej izpodbijanem razveljavljenem sklepu zaključilo, da predlagatelj ni pridobitelj posameznega dela stavbe iz razloga, ker ni predložil ustreznega izvirnika oziroma kopije izvirnika pravnega naslova in ker v danem roku ni predlagal vzpostavitev tega pravnega naslova. Iz vsebine sklepa z dne 10. 4. 2019, na kar je opozorilo sodišče druge stopnje v sklepu z dne 3. 12. 2020 izhaja, da je predlagatelj dolžan v roku 15 dni predložiti izvirnik kupoprodajne pogodbe, ki jo je kot kupec dne 31. .1 1992 sklenil, kajti v spis je predložil le fotokopijo te pogodbe. Sodišče tako s tem sklepom ni zahtevalo predložitev izvirnika pravnega naslova, ker bi se le-ta izgubil ali bi bil uničen, temveč le zato, ker ga je predlagatelj predložil v fotokopiji in ne v izvirniku. Predlagatelj je nato sodišču predložil s strani davčnega organa overjeno kupoprodajno pogodbo, iz katere izhaja, da je kopija enaka izvirniku. Sodišče prve stopnje odloča o vzpostavitvi pravnega naslova po 22. členu ZVEtL-1, če pridobitelj posameznega dela stavbe sodišču ne more predložiti izvirnika pravnega naslova, ker se je ta izgubil ali bil uničen. Predlagatelj pa ni bil s tem sklepom pozvan, da predlaga vzpostavitev pravnega naslova v smislu drugega odstavka 22. člena ZVEtL. Zato je pravilen odstop sodišča prve stopnje od navodil sodišča druge stopnje, podanih v sklepu Cp 155/2022 z dne 2. 6. 2022, v katerem je sodišče druge stopnje navedlo, da bo moralo sodišče prve stopnje postopati po 22. členu ZVEtL-1. Zato sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker ni upoštevalo teh navodil, kajti odločba sodišča prve stopnje je zakonita in pravilna in nasprotni udeleženec ne navede razloga zakaj je odločba sodišča prve stopnje obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje kršilo določbo člena 362 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1. Pri pritožbenem uveljavljanju relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka mora pritožnik, ki se nanje sklicuje, dokazati vzročno zvezo med kršitvijo tega predpisa in nepravilno izdajo sodne odločbe, česar pa pritožnik ne navaja, saj le pavšalno navaja, da je sodišče prve stopnje, ker ni upoštevalo navodil sodišča druge stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ta odstop tudi ustrezno obrazložilo, zato tudi iz tega razloga odločba sodišča prve stopnje ni obremenjena z očitano relativno bistveno kršitvijo določb nepravdnega postopka.

6. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje zato pravilno odločalo o predmetnem predlogu predlagatelja, ob uporabi določbe členov 18 in 19 ZVEtL-1. Sodišče namreč v postopkih pridobitve in vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ta zakon, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa. Po določbi prvega odstavka 19. člena ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela stavbe po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu, s katero se v koristi pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Sodišče prve stopnje je sledilo tem zakonskim določbam, ker kot že povedano niso nastopili pogoji za uporabo določbe 22. člena ZVEtL-1 in je kupoprodajno pogodbo, katero je sodišču prve stopnje predložil predlagatelj in gre za pogodbo z dne 21. 1. 1992, sklenjeno med predlagateljem in nasprotno udeleženko, pravilno štelo kot pravni naslov, ki je po tem zakonu listina o pravnem poslu, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe in je pri tem pravilno odločalo na podlagi dokaznih predlogov in domnev, ki jih določa ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da gre za pravni posel, ki je nastal pred 1. 1. 2003 in zato za izkazovanje pravnega temelja pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe pridobitelju ni treba predložiti zemljiškoknjižnega dovolila o odsvojitvi. Glede overitve podpisa pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da takrat overitve še niso opravljali notarji, temveč so overitve podpisa, pisave in prepisov listine, ki niso bile namenjene za uporabo v tujini, opravljala občinska sodišča in občinski upravni organi. Overitev podpisa pa je pomenila le potrditev njegove pristnosti. Zato glede samega podpisa listine in izdaje izvirnika niso utemeljene pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, da bi to lahko opravil samo notar. Sodišču prve stopnje pa se tudi ni porajal dvom o obstoju pristnosti podpisa odsvojitelja in ali je bil pravni posel prijavljen za odmero davka.

7. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do trditev nasprotnega udeleženca, da pogodba ni veljavna, ker kupnina naj ne bi bila plačana v celoti. Sodišču prve stopnje se je izjasnilo, da je Mestna občina B. predlagatelja A. A. v letu 2007 pozvalo k plačilu dela zneska iz naslova kupnine po tej pogodbi, ki naj ne bi bila v celoti plačana. Tudi iz obrazložitve sklepa VSC Cp 155/2022 z dne 2. 6. 2022 izhaja, da Mestna občina B. obstoja pravnega naslova glede stavbe št. 16 sploh ni prerekala, da njene trditve o odstopu od pogodbe oziroma o razvezi na podlagi zakona iz leta 1992 nimajo kakšne pravne podlage v času sklenitve pogodbe po Stanovanjskem zakonu in da je očitno pogodbo šteti za pravno veljavno, saj je kljub poteku roka za plačilo kupnine še v letu 2007 zahtevala njeno izpolnitev (plačilo preostanka kupnine). Po določbi drugega odstavka 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pa lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi tudi v primeru, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev. Teh ugotovitev pritožnik ne prereka in tako se je vzpostavil dvom glede uporabe prvega odstavka 125. člena ZOR glede trditev nasprotnih udeležencev, da je pogodba bila razdrta po samem zakonu. Neveljavnost tega pravnega posla bo, tako kot je zaključilo sodišče prve stopnje, nasprotna udeleženka lahko uveljavljala na podlagi določb 35. člena ZVEtL-1, ki določa, da lahko po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju. O tem spornem vprašanju pa se sodišče prve stopnje ni izrecno opredelilo in sicer v smislu tega, da bi pravni posel razglasilo za neveljavnega. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do tega, da je nasprotna udeleženka predlagatelja pozvala k plačilu preostanka kupnine in v primeru spornih vprašanj, sodišče prve stopnje po določbah ZVEtL-1 ni pristojno, da prekine ta nepravdni postopek in da napoti posamezno stranko postopka na uveljavljanje pravic v pravdnem postopku. Zato pritožba nasprotne udeleženke tudi v tem delu ni utemeljena in sodišče prve stopnje se je opredelilo o sicer sedaj, v pritožbi izpostavljenih trditvah, da se sodišče prve stopnje ni izreklo o sami veljavnosti kupoprodajne pogodbe. Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi domneve in dokaznih pravil iz 18. člena ZVEtL-1, in se je sodišče prve stopnje tudi o tem ugovoru izreklo in tako ni podan pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, ko je ugotovilo, da je A. A. upravičeni predlagatelj postopka po ZVEtL-1, saj je oseba, ki je s pravnim naslovom v skladu z dokaznimi pravili in domnevami po ZVEtL-1 izkazal pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe in sicer posameznem delu stavbe ID znak ..., na katerem je v smislu prvega odstavka 25. člena ZVEtL-1 kot pridobitelj zahteval vzpostavite etažne lastnine, ki mu po tem pravnem naslovu pripada.

9. Sodišče prve stopnje je po določilih ZVEtL-1 ugotovilo, da je lastnik posameznega dela stavbe ID znak ... na podlagi kupoprodajne pogodbe že leta 1992 postal predlagatelj A. A. , zato je predlog Mestna občina B., ki ga je podala v predlogu za nadaljevanje postopka, da sodišče kot lastnico posameznega dela stavbe ID znak ... ugotovi družbo C. d.o.o. pravilno zavrnilo, kot to izhaja iz točke II.2. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi predlagatelj A. A. na družbo C. d.o.o. z listino o pravnem poslu lastninsko pravico prenesel. Glede pravnega posla med Mestno občino B. in družbo C. d.o.o. pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da prodajalec na kupca ne more prenesti več pravic na stvari, kot jih ima sam. Mestna občina B. po dne 27. 11. 2015 sklenjeni prodajni pogodbi tako na družbo C. d.o.o. ni mogla prenesti lastninske pravice, saj sama ni bila dejanska lastnica tega posameznega dela stavbe. Zato je sodišče prve stopnje tudi pravilno odločilo o tem predlogu.

10. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo očitane bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, ker sodišče navedb udeležencev v vlogah z dne 18. 10. 2022 in 4. 11. 2022 ni upoštevalo, ker na odločitev sodišča niso vplivale. Zato pravilno, sodišče teh vlog udeležencem postopka predhodno ni posredovalo, temveč jih je posredovalo priloženem sklepu N 62/2022 z dne 27. 12. 2022. 11. Tako pritožnik kot tudi predlagatelj sta k pritožbi oziroma k odgovoru na pritožbo priglasila pritožbene stroške. ZVEtL-1 posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem po pooblaščencih nima, zato se uporabljajo določbe ZNP-1. Po določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače, za kar pa v konkretni zadevi ne gre. Zato nasprotni udeleženec in predlagatelj sama nosita priglašene stroške pritožbenega postopka (člen 165 ZPP).

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje. Niso se mu pripetile očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in tudi ne tistih, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).