Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, ki se je glasil na obračun ter izplačilo odpravnine na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na obračun odškodnine namesto odpovednega roka, na odškodnino za premoženjsko škodo iz naslova trpinčenja, na odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova trpinčenja na delovnem mestu in na izplačilo nezakonitih odtegljajev zaradi razlik v plači, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, navedenih v I. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da mora tožnica toženi stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 9.032,76 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper navedeno odločitev se je pritožila tožnica. Sodišče druge stopnje je njeni pritožbi delno ugodilo in znesek stroškov, ki jih mora povrniti toženi stranki, znižalo na 7.340,52 EUR, v preostalem pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije zastavlja sledeča vprašanja: – ali je odločitev pritožbenega sodišča, da tožnica kljub pravočasno podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ugotovljenem trpinčenju na delovnem mestu ni upravičena do plačila odpravnine in odškodnine namesto odpovednega roka, materialnopravno pravilna; – ali je odločitev prvostopenjskega in pritožbenega sodišča o zavrnitvi plačila vsakršne odškodnine tožnici, torej tudi za premoženjsko škodo in škodo na zdravju na podlagi izvedenskega mnenja psihiatra, materialnopravno pravilna; – ali je pravno vzdržno stanje, da so ugotovljeni vsi elementi odškodninske odgovornosti, tožnica kot oškodovanka pa ni upravičena do nikakršne odškodnine.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.