Up-105/02 - 7

25. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 43/2000 z dne 11. 12. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 4. 2. 1997, s katerim je bil opredeljen kot trajno presežni delavec, delovno razmerje pa mu je v skladu s podpisanim sporazumom z dne 5. 2. 1997 (v nadaljevanju sporazum) prenehalo z dnem 28. 2. 1997. Višje delovno in socialno sodišče je sodbo Delovnega sodišča prve stopnje s sklepom razveljavilo in tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da se je pritožnik v sporazumu odpovedal pravici do pritožbe, s tem pa je postal sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja dokončen in pravnomočen. Pritožnik je zoper odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča vložil revizijo, ki je bila kot neutemeljena zavrnjena.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 23. člena Ustave. Zatrjuje, da sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja ne ustreza dejanskemu stanju in da ne more temeljiti na sporazumu, ki ga ni bilo. Hkrati pa meni, da je sporno tudi pisanje sporazuma, saj naj ne bi imel časa in možnosti za trezen premislek, ker se je vse odvilo v zelo kratkem času. Očita Vrhovnemu sodišču, da je nepravilno zaključilo, da se kot tožnik ni pritožil na pristojne organe pri delodajalcu. Prav tako se ne strinja z ugotovitvijo Vrhovnega sodišča, da je sklep o prenehanju delovnega razmerja deklarativen in da je bil izdan zgolj zato, da bi pritožnik lahko uveljavljal pravice zaradi brezposelnosti in da je temeljni akt za prenehanje njegovega delovnega razmerja pri delodajalcu sporazum. Meni, da bi sodišče moralo še bolj pozorno proučiti celoten primer, saj je bil skozi celoten postopek šibkejša stranka.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru postopka pred delovnim sodiščem. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi namreč ponavlja navedbe, s katerimi ni uspel v delovnem sporu, ter oporeka ugotovitvam sodišča. Zato meni, da sodišče v njegovi zadevi ni pošteno in pravično sodilo. Zgolj nezadovoljstvo pritožnika z zanj neugodnim izidom sodnega spora pa ne more utemeljevati kršitve 23. člena Ustave. Te kršitve tudi ne izkazuje z zmotnim mnenjem, da bi se Državno tožilstvo Republike Slovenije moralo izreči o njegovi reviziji. Po Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) se revizija vroča tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, da se lahko o njej izjavi (prvi in drugi odstavek 375. člena ZPP) oziroma da lahko vloži proti isti sodbi zahtevo za varstvo zakonitosti (tretji odstavek 385. člena ZPP), kar stori, če okoliščine primera to upravičujejo.

5.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan