Jedro

Če je delodajalec v svojem splošnem aktu določil, da se za določene kršitve obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, posebnih ("kvalifikatornih") okoliščin ni treba ugotavljati. Posebne posledice dejanja (na primer povzročena gmotna ali negmotna škoda delodajalcu, moten delovni proces in podobno) so v takšnem primeru del njene kvalifikacije, ki je določena v splošnem aktu delodajalca.

Strokovni delavec, ki neformalno pomaga disciplinski komisiji, lahko deluje kot član komisije za pritožbe, če je ugotovljeno, da s tem niso kršene določbe 5. in 6. točke 70. člena in 75. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev sklepov disciplinskih organov tožene stranke, ki so tožniku izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja po 1. točki 28.b člena Pravilnika o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: PDR). Ta določa, da se izreče (torej obvezno) disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja tudi za: "1. neizpolnjevanje, nevestno, malomarno ali nepravočasno izpolnjevanje delovnih ali drugih obveznosti, zaradi česar: je bila podjetju povzročena škoda ali je bil oviran delovni proces oziroma oteženo poslovanje podjetja ali je bila podjetju povzročena moralna škoda". Tožniku je bilo očitano, da je kot vodja službe S. v času od 9.4. do 3.6.1999 dopustil dobavo blaga neustrezne kakovosti. Sodišče prve stopnje je tudi zavrnilo zahtevke tožnika na vrnitev v delovno razmerje, vpis delovne dobe v delovno knjižico in na plačilo plače. Ugotovilo je, da dejanja, ki jih je I. O. opravila v postopku pred Disciplinsko komisijo (v nadaljevanju: DK) ne pomenijo procesnih dejanj, ki jih opredeljuje 70. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju: ZPP). Zato ni bilo razlogov za izločitev navedene osebe kot predsednice Komisije za pritožbe. Tožnik je kot vodja sektorja delo opravljal malomarno, zaradi česar ni bilo kupljeno blago ustrezne kakovosti. Že s tem, da je bilo blago slabe kakovosti in da je zato prišlo v trgovine manj blaga, je bila toženi stranki povzročena škoda. Tožnik je s svojim ravnanjem tudi oviral delovni proces.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Strinjalo se je z dokaznimi zaključki in pravno presojo sodišča prve stopnje. I. O. pred DK ni opravila takšnih procesnih dejanj, ki bi jih bilo mogoče označiti kot sodelovanje v postopku po 5. točki prvega odstavka 70. člena ZPP.

Posebne (kvalifikatorne) okoliščine je DK ugotovila s tem, da je v obrazložitvi odločbe navedla, da je bil z dejanji tožnika moten delovni proces pri toženi stranki.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožeča stranka vložila revizijo zaradi vseh revizijskih razlogov iz prvega odstavka 370. člena ZPP, torej zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku. Navajala je, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker obstaja nasprotje med odločitvijo sodišča in listinami ter zahtevo za začetek postopka in odločbo DK o nujno potrebnih posledicah oziroma pogojih za izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Ker so bili izvedeni dokazi v nasprotju s 7. členom ZPP, je to kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP.

I. O. je sodelovala v postopku pred DK, je pa tudi predsednica Komisije za pritožbe, ki je odločala o ugovoru. Zato bi morala biti izločena iz delovanja Komisije za pritožbe. Ker to ni bilo storjeno, je podana kršitev 5. točke 70. člena ZPP. Tudi po 75. členu bi morala biti O. izločena.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno zato, ker v zahtevi za začetek postopka in odločbi DK niso navedene posledice, ki bi morale biti podane za izrek disciplinskega ukrepa. Sodišče teh posledic ne bi smelo ugotavljati po uradni dolžnosti. Škoda, ki je pogoj za izrek disciplinskega ukrepa, tožniku ni bila zatrjevana.

Revizija je bila po določbi 375. člena ZPP poslana toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočne sodbe sodišč druge stopnje, zato jo je dovoljeno vložiti le izjemoma. Pogoje za revizijo izrecno določa 367. člen, razloge pa 370. člen ZPP.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

V reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pravna norma, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, je določba 1. točke prvega odstavka 28.b člena PDR, ki je bil podlaga za odločanje tudi v sodnem delovnem sporu. Ta norma določa, da "se za hujše kršitve delovnih obveznosti izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja". Taka določba pomeni, da je DK morala izreči navedeni ukrep, ko je ugotovila dejanski stan očitane kršitve in če je bila podana katera od okoliščin, ki jih navedena določba navaja. Posebnih (napačno imenovanih kvalifikatornih) okoliščin ni bilo potrebno navajati, ker so hujše posledice del opredelitve (kvalifikacije) kršitve, ki jo je tožnik storil. Posebne (kvalifikatorne) okoliščine mora delodajalec (obvezno) ugotavljati le tedaj, če je v njegovih splošnih aktih določeno, da se za določene kršitve lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Hujše posledice so, kot je navedla DK na drugi strani utemeljitve odločbe, "... moten delovni proces, saj so morali sadje in zelenjavo večkrat pred nadaljnjo prodajo prebirati..." Ker torej posebnih (kvalifikatornih) okoliščin ni bilo treba ugotavljati - ne v postopku pri toženi stranki, ne pred sodiščem prve stopnje - tudi ni neskladij med listinami, ki jih tožnik navaja v reviziji. Zaradi istih razlogov tudi ni podana kršitev po 7. členu v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Na prvi odstavek 339. člena ZPP bi se revident v reviziji lahko uspešno skliceval le, če bi ta razlog izrecno in obrazloženo uveljavljal že v pritožbi. Na tretji stani pritožbe (list št. 76 spisa) je tožnik 7. člen ZPP le omenil, ne da bi zatrjeval določeno procesno kršitev.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. V dokaznem postopku na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da je I. O. sodelovala pri delu DK le kot strokovna sodelavka in da zato njena dejanja ne sodijo v procesna opravila po 70. in 270. členu ZPP. Sodišče druge stopnje je tak dokazni zaključek sprejelo, revizijsko sodišče pa je nanj vezano po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ("Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.").

Na ugovor tožnika, da v postopku pri toženi stranki niso bile ugotovljene posledice, ki so pogoj za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je bilo že odgovorjeno v zvezi z ugovorom bistvene kršitve določb postopka. V 1. točki prvega odstavka 28.b člena PDS je tudi določeno, da se ukrep izreče, če je bil (med drugim) "oviran delovni proces podjetja ...", kar je DK ugotovila, Komisija za pritožbe pa se je, ker je potrdila prvostopno odločbo, s takšno ugotovitvijo strinjala. Odločitvi sodišč druge in prve stopnje sta torej tudi materialno pravno pravilni.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče RS revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.