Jedro

Če sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ali pritožbi zoper sklep o ugovoru ne bo ugodilo, bo začel teči rok za plačilo naslednji dan po vročitvi sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 259/2018 z dne 1. 2. 2019, zaradi neplačila sodne takse štelo za umaknjeno.

2. Proti sklepu se pritožuje tožena stranka iz razloga kršitve pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče na plačilo sodne takse v skladu s sedmim odstavkom 34. a člena ZST-1 ni pravilno pozvalo, tožena stranka pa ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da naj bi rok za plačilo sodne takse pričel ponovno teči. Pričakovala je, da ji bo sodišče za plačilo sodne takse posredovalo nov plačilni nalog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka 6. 3. 2019 vložila pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 1. 2. 2019. Sodišče je toženi stranki 11. 3. 2019 poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v višini 102 EUR. Tožena stranka je glede taksne obveznosti za pritožbo podala predlog za taksno oprostitev, ki ga je sodišče s sklepom z dne 11. 6. 2019 zavrglo, navedeno odločitev pa je s sklepom I Cp 1655/2019 z dne 22. 10. 2019 potrdilo Višje sodišče v Ljubljani. Tožena stranka je nato 27. 11. 2019 vložila še ugovor zoper plačilni nalog z dne 11. 3. 2019, ki ga je sodišče s sklepom z dne 30. 1. 2020 zavrglo. Navedeno odločitev je s sklepom I Cp 681/2020 z dne 29. 4. 2020 potrdilo Višje sodišče v Ljubljani. Toženi stranki je bil navedeni sklep vročen s t. i. fikcijo vročitve po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP dne 26. 5. 2020 in se je rok za plačilo sodne takse iztekel 26. 6. 2020. 5. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev na podlagi ugotovitve, da tožena stranka sodne takse za pritožbo ni plačala, čemur pritožba ne ugovarja. Meni, sodišče prve stopnje ni izpolnilo obveznosti iz sedmega odstavka 34. a člena ZST-1, saj je ni opozorilo na novi tek roka za plačilo sodne takse po vročitvi sklepa, s katerim je bil pravnomočno zavrnjen njen ugovor zoper plačilni nalog.

6. Ni res, da tožena stranka ni bila v skladu s sedmim odstavkom 34. a člena opozorjena, da je sodno takso po plačilnem nalogu z dne 11. 3. 2019 dolžna plačati. Tožena stranka je bila že v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse v višini 102 EUR z dne 11. 3. 2019 opozorjena, da v primeru, če sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ali pritožbi zoper sklep o ugovoru ne bo ugodilo, bo začel teči rok za plačilo naslednji dan po vročitvi sklepa (sedmi odstavek 34. a člena ZST-1). Nadalje je sodišče toženo stranko, da je dolžna plačati sodno takso po vročenem plačilnem nalogu z dne 11. 3. 2019 opozorilo tudi v 7. točki sklepa z dne 11. 6. 2019, s katerim je njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, prav tako pa tudi v 5. točki obrazložitve sklepa z dne 30. 1. 2020, s katerim je sodišče ugovor tožene stranke zoper izdani plačilni nalog zavrglo. Pravilno je sodišče prve stopnje navedlo, da je tudi že iz samih navajanj tožene stranke v pritožbi z dne 2. 3. 2020 razvidno, da je tožena stranka seznanjena s tem, da roki oziroma pravne in dejanske posledice posamezne sodne odločbe začnejo teči s pravnomočnostjo določene sodne odločitve. Tožena stranka tudi na poziv sodišča z dne 2. 9. 2020 ni odreagirala. Posledica neplačila sodne takse za pritožbo pa je po tretjem odstavku 105a člena, da se šteje, da je pritožba umaknjena.

7. Pritožbeno sodišče je, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).