Jedro

Tožnik ni bil premeščen niti njegovo delovno mesto ni bilo preimenovano (oziroma ni pridobil drugačnega naziva), ampak je prejel za en plačni razred višjo plačo na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi; ne pa še za en plačni razred, kot zahteva, pri čemer se sklicuje na povišanje za dva plačna razreda, ki je bilo za nekatera delovnega mesta oziroma nazive določeno z Aneksom št. 4 h KPDU.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki plačati znesek v višini 153,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa toženke št. ... z dne 22. 1. 2020 in sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 19. 2. 20202, od 1. 11. 2019 uvrstitev tožnika v 47. plačni razred in priznanje vseh pravic v tem plačnem razredu ter od 1. 11. 2019 obračun mesečne razlike v plači med 47. in 46. plačnim razredom, odvod davkov in prispevkov ter plačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v prihodnjem mesecu do plačila. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki plačati pravdne stroške v višini 428,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi VIII Ips 77/2019, da se v primeru, ko ne gre za premestitev, izvede zgolj preračun doseženih napredovanj. Dejanske okoliščine so bile enake kot pri tožniku, ki še naprej opravlja enako delo. Izhodiščni plačni razred delovnega mesta se je povišal za dva plačna razreda, kar bi zanj pomenilo enako. Upoštevaje vsa napredovanja na delovnem mestu (devet), bi moral biti uvrščen v 47. plačni razred. Sodišče prve stopnje ni utemeljilo, zakaj stališču Vrhovnega sodišča RS ne sledi. Storilo je bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker za odstop od sodne prakse ni navedlo razlogov (sklep VS RS II Ips 259/2017, odločba US RS Up-797/04). Upoštevaje načelo kariere je tožnik upravičen do tega, da se izhodiščnemu plačnemu razredu njegovega delovnega mesta doda devet plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel. Teh ne more izgubiti, kasnejši dogovor med Vlado RS in sindikati ne more poseči v pridobljene pravice. Nejasno je, zakaj bi bilo napredovanje v najvišjem nazivu določenega delovnega mesta nagrajeno manj kot v nižjih nazivih. Do teh navedb tožnika se sodišče prve stopnje ni opredelilo, podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Poseženo je v pravico iz 22. člena Ustave RS (odločba US RS Up-647/15). Za upoštevanje tako delovnega mesta kot naziva ni podlage; od delovnega mesta je odvisna vsebina dela, ki ga javni uslužbenec opravlja, od vsebine oziroma zahtevnosti dela pa višina plače. Naziv le sledi delovnemu mestu. Pri dejanskem delu ne vpliva na višino plače. Skladno z Uredbo se vsak pridobljeni plačni razred šteje za napredovanje. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnika. Navaja, da se je sodišče prve stopnje opredelilo do izpostavljene sodne prakse (sodba VS RS VIII Ips 77/2019). Pravilno je navedlo, da gre v tem sporu za drugačne dejanske okoliščine. Tožnik ni bil premeščen niti njegovo delovno mesto ni bilo preimenovano. Njegove pritožbene navedbe kažejo nerazumevanje ureditve uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede. Uradniki napredujejo v plačne razrede v posameznem nazivu. Za konkretni primer to pomeni, da se tožniku povišanje plačnega razreda upošteva glede na naziv, v katerem opravlja delo, in ne glede na nižji naziv istega delovnega mesta. S povišanjem plačnega razreda mu ni bilo odvzeto napredovanje. Drugačna določitev plačnega razreda bi bila v nasprotju s spremenjeno KPDU. Vlada RS in sindikati s kolektivno pogodbo dejavnosti, kar je KPDU, uvrščajo delovna mesta in nazive v plačne razrede. Tako lahko spremenijo razmerja med posameznimi nazivi. Šesti odstavek 5. člena Uredbe, na katerega se sklicuje tožnik v pritožbi, je relevanten le z vidika števila točk, ki jih mora javni uslužbenec zbrati za posamezno napredovanje. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, opredeljene v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba. Sprejelo je materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do navedb tožnika, ki jih ponavlja v pritožbi in se nanašajo na sprejeto sodno prakso oziroma sodbo VS RS VIII Ips 77/2019 z dne 12. 5. 2020 (točka 19 obrazložitve), in sicer je navedlo, da je šlo v izpostavljeni sodbi za drugačne dejanske okoliščine, kot so podane pri tožniku. Glede na navedeno ni storilo očitane kršitve, pa tudi sicer je razlogovanje pravilno.

7. Vrhovno sodišče RS se je postavilo na stališče, ki ga poudarja tožnik v pritožbi, da se v primeru, ko je delovno mesto (ali naziv) le preimenovano, vsebinske spremembe pa ni, plačni razred javnega uslužbenca ne določi na način, kot v primeru premestitve ali sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, ampak se izvede zgolj preračun doseženih napredovanj.

8. Tožnik ni bil premeščen niti njegovo delovno mesto ni bilo preimenovano (oziroma ni pridobil drugačnega naziva), ampak je prejel za en plačni razred višjo plačo na podlagi aneksa št. 2 k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 2. 2019; ne pa še za en plačni razred od 1. 11. 2019, kot zahteva, pri čemer se sklicuje na povišanje za dva plačna razreda, ki je bilo za nekatera delovnega mesta oziroma nazive določeno z Aneksom št. 4 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Aneks št. 4 h KPDU; Ur. l. RS, št. 80/2018).

9. Vlada RS je s sindikati dne 3. 12. 2018 dosegla Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 80/2018), skladno s katerim so se plače povišale po določeni časovnici (točka I dogovora). Dogovor je bil realiziran s sprejemom Aneksa št. 4 h KPDU, ki v 2. členu spreminja dotedanjo uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede. Za tožnikovo delovno mesto ... inšpektor za VNDN (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) je bil po spremembi za naziv inšpektor III določen 38. plačni razred (z napredovanji 43. plačni razred), za naziv inšpektor II 40. plačni razred (z napredovanji 45. plačni razred) in za naziv inšpektor I 41. plačni razred (z napredovanji 48. plačni razred).

10. Drži, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje in poudarja tožnik v pritožbi, da je bilo za nižja naziva (inšpektor III in inšpektor II) določeno povišanje za dva plačna razreda, za naziv inšpektor I pa za en plačni razred, kar je spremenilo razmerje vrednotenja nazivov na tem delovnem mestu. Upoštevaje, da se delovna mesta oziroma nazivi v podskupini C6 uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti (drugi odstavek 13. člena ZSPJS), tožnik takšni ureditvi v Aneksu št. 4 h KPDU neutemeljeno odreka veljavnost. Sodišče prve stopnje se utemeljeno ni v večji meri opredelilo do njegovih navedb, ki se nanašajo na vsebino dogovarjanja med Vlado RS in sindikati oziroma ureditev v Aneksu št. 4 h KPDU, s čimer očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni storilo (niti ni poseglo v tožnikovo pravico iz 22. člena Ustave RS; Ur. l. RS, št. 33/91 in nadalj.), saj ne gre za navedbe, ki bi bile bistvene za odločitev.

11. Z novo ureditvijo ni bilo na noben način poseženo v tožnikove pridobljene pravice; njegova plača se je povišala za en plačni razred, pri čemer to, koliko plačnih razredov mu manjka do dosega najvišjega plačnega razreda, določenega za delovno mesto inšpektor za VNDN (v nazivu inšpektor I), oziroma razmerje vrednotenja nazivov na tem delovnem mestu ni pridobljena pravica.

12. Tožnik kot uradnik izvršuje javne naloge v nazivu (prvi odstavek 83. člena Zakona o javnih uslužbencih – ZJU; Ur. l. RS, št. 52/2002 in nadalj.). Njegova (osnovna) plača je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je razporejen oziroma ga je pridobil z napredovanjem (prvi odstavek 9. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS; Ur. l. RS, št. 52/2002 in nadalj.). V višji plačni razred napreduje v nazivu (prvi odstavek 16. člena ZSPJS). Tožnik je imel pred povišanjem plač v nazivu inšpektor I določen 44. plačni razred (izhodiščni 40. plačni razred in štiri napredovanja), po spremembi pa mu je toženka zakonito določila 45. plačni razred (izhodiščni 41. plačni razred in štiri napredovanja), kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje in njegov zahtevek utemeljeno zavrnilo.

13. Načelo kariere, ki ga tožnik izpostavlja v pritožbi, je določeno v 29. členu ZJU – uradniku je omogočena kariera z napredovanjem; kariera je odvisna od strokovne usposobljenosti in drugih delovnih in strokovnih kvalitet ter od rezultatov dela – in je konkretizirano predvsem v določbah, ki urejajo ocenjevanje in napredovanje (XV. poglavje ZJU; V. in VI. poglavje ZSPJS). Prvi odstavek 111. člena ZJU določa, da se ocenjevanje uradnikov, ki se izvaja na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, uporablja tudi za spodbujanje kariere in pravilno odločanje o njihovem napredovanju.

14. Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja določbo šestega odstavka 5. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba; Ur. l. RS, št. 51/2008 in nadalj.), da se vsak plačni razred, dosežen z napredovanjem ali z uvrstitvijo nad plačni razred delovnega mesta, šteje za eno napredovanje. Ta določba ureja postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje in ne privede do tega, da bi se upoštevalo plačne razrede, v katere se napreduje v nižjem nazivu. Za upoštevanje teh plačnih razredov (devet) in določitev plače na način, da se izhaja iz izhodiščnega plačnega razreda za najnižji naziv (inšpektor III), za kar se zavzema tožnik, tudi sicer ni podlage.

15. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, s katero ni uspel, in je dolžan po načelu uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP) toženki plačati utemeljeno priglašene stroške odgovora na pritožbo, in sicer upoštevaje Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.) 250 točk (že zajeti stroški za poročilo stranki), kar skupaj z materialnimi stroški znaša 153,00 EUR.