Jedro

Po ustaljeni upravnosodni praksi mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Navedenega standarda v obravnavanem primeru revidenti niso izpolnili z zatrjevanjem kršitve pravice do lastnine, ne da bi hkrati konkretno opredelili pravno vprašanje in njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidenti po odvetniku dne 12. 2. 2009 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujejo na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 in navajajo, da ima izpodbijana odločitev zanje zelo hude posledice, povezane z njihovimi denacionalizacijskimi zahtevki. Dovoljenost revizije utemeljujejo tudi kršitve njihovih ustavno in mednarodno zagotovljenih pravic do lastnine in nedotakljivosti premoženja.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ptuj z dne 28. 9. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 14. 4. 2008. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrnil zahtevo revidentov za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo leta 1945 podržavljeno A.A., B.B. in C.C., kot pravnim naslednikom D.D., z utemeljitvijo, da nihče od navedenih kot tudi od njihovih pravnih naslednikov prvega dednega reda ne izpolnjuje pogoja glede državljanstva po določbah Zakona o denacionalizaciji – ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Opisanega trditvenega in dokaznega bremena pa revidenti niso izpolnili zgolj s sklicevanjem na vse točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega tudi niso storili z navedbo pcto v uvodu revizije (21.000,00 EUR), ki ga v ničemer ne pojasnijo. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Da bi v obravnavani zadevi šlo za zadevo, v kateri bi bila predmet spora pravica do plačila odškodnine, izražena v denarni vrednosti v smislu drugega odstavka 2. člena ZDen, pa v reviziji ne navajajo niti ne izkažejo.

6. Sklicevanje revidentov na zelo hude posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za njihove denacionalizacijske zahtevke, po presoji Vrhovnega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revidenti samo s sklicevanjem na zatrjevano vrednost nepremičnine niso izpolnili trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa tudi niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je sicer revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Po ustaljeni upravnosodni praksi mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Navedenega standarda v obravnavanem primeru revidenti niso izpolnili z zatrjevanjem kršitve pravice do lastnine, ne da bi hkrati konkretno opredelili pravno vprašanje in njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve. Če pa merijo na vprašanje vezanosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizacijskem zahtevku, na rešitev predhodnega vprašanja o državljanstvu upravičenca, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, ki upošteva, da so bile ob odločanju sodišča v obravnavani zadevi odločbe o državljanstvu za vse bivše lastnike podržavljenega premoženja in njihove pravne naslednike že pravnomočne, od navedene upravnosodne prakse ne odstopa, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Glede na to, da revidenti niso izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dovoljena.

11. Izdaja začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za njeno izdajo. Ena od njih je tudi dovoljenost revizije. V obravnavanem primeru je bila revizija kot nedovoljena zavržena iz razlogov drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker procesna predpostavka (dovoljenost revizije) ni izpolnjena, posledično ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.