Jedro

Institut mirovanja sodniške funkcije v času opravljanja poslanske funkcije sodniku zagotavlja, da njegovo delovanje v času mirovanja sodniške funkcije nanjo ne vpliva. Od sodnika, ki je bil izvoljen za poslanca, pa ni mogoče pričakovati, da kot poslanec v času mirovanja sodniške funkcije ne bo izražal svojih političnih stališč.

Sodni svet je upravičen sam presoditi, kateri kriteriji so v vsakem konkretnem primeru pri izbiri kandidata na razpisano mesto pomembnejši oziroma kateri kriteriji imajo večjo težo pri izbiri z vidika zahtev funkcije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodni svet je z odločbo Su 89/2022-31 z dne 1. 9. 2022 za predsednico Okrožnega sodišča v ... za dobo šest let imenoval A. A., okrožno sodnico svetnico na Okrožnem sodišču v ... Na podlagi kandidature, razpoložljive listinske dokumentacije, predstavljenih mnenj in razgovora s kandidatko je Sodni svet ocenil, da ima imenovana kandidatka potrebne lastnosti in sposobnosti za opravljanje vodstvene funkcije, na katero je kandidirala.

2.Zoper odločbo Sodnega sveta tožnica vlaga tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve). V tožbi uveljavlja kršitev 14. člena Ustave ter zmotno uporabo Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in ZSSve. Tožnica navaja, da je izpodbijana odločba pavšalna, neobrazložena in arbitrarna, preizkus poštenosti izpodbijane odločbe pa ni mogoč. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne Sodnemu svetu v ponovno odločanje s stroškovno posledico na povrnitev plačane sodne takse tožnici.

3.Tožnica, ki funkcijo predsednice Okrožnega sodišča v ... opravlja že tri mandate, Sodnemu svetu očita, da se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe ukvarjal le z oceno ustreznosti imenovane kandidatke A. A., v celoti pa so odpadli ocena ustreznosti tožeče stranke in vsebinski razlogi za izbiro kandidatke. Sodni svet je prekoračil polje proste presoje in zašel v arbitrarno in diskriminatorno odločitev, ker ni navedel okoliščin iz katerih bi izhajalo, zakaj je izbrana kandidatka boljša kot tožeča stranka. Razlogi za izbiro kandidatke so ob tem očitno nerazumni, zato ni mogoče preizkusiti ali je bil obravnavani izbirni postopek pošten. Brez da bi se Sodni svet izjasnil o referencah tožeče stranke, preizkus odločitve ni mogoč. V izpodbijani odločbi so izpadla tudi odločilna dejstva glede mnenj ministrice za pravosodje B. B, predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije C. C. in predsednika Višjega sodišča v ... Č. Č., do katerih se Sodni svet ni opredelil. Iz navedenih mnenj izhaja, da sta obe kandidatki primerni za vodenje Okrožnega sodišča v ..., pri čemer ministrica za pravosodje daje prednost A. A., predsednik Višjega sodišča v ... pa tožnici. Predsednik Vrhovnega sodišča je izpostavil problematično politično preteklost imenovane kandidatke.

4.Nadalje tožnica navaja, da Sodni svet ni pravilno upošteval kriterijev iz tretjega odstavka 62.a člena ZS. V zvezi z vodstvenimi sposobnostmi izbrane kandidatke je le ugotovil, da je bila vodja izvršilnega oddelka in namestnica vodje oddelka za družinsko sodstvo, ni pa preverjal uspešnosti teh vodstvenih izkušenj. Prav tako iz odločbe ne izhaja, katera priznanja za prispevke k pravni znanosti je prejela imenovana kandidatka. Iz opredelitve Sodnega sveta do programa dela sodišča za naslednjih šest let ni mogoče ugotoviti kakšna tveganja predvideva izbrana kandidatka. V programu dela sodišča imenovane kandidatke tudi ni upoštevano, da se bo Okrožno sodišče v ... kot izključno pristojno ukvarjalo z reševanjem zahtevkov nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, kar je bistveno za delovanje sodišča v naslednjih letih.

5.Sodni svet se tudi ni opredelil do jasno izražene politične opredelitve in izjav izbrane kandidatke, ki jih je podala v času opravljanja poslanske funkcije in ni pojasnil, kako bosta način razmišljanja in komuniciranja izbrane kandidatke zagotavljala stabilnost delovnega okolja, v katerem mora poslovati sodišče. Sodni svet je pri imenovanju kandidatke sledil nenapisanemu pravilu o neimenovanju predsednikov sodišč za dlje od dveh mandatov, ki pa je v nasprotju z zakonom, saj za sprejem takšnega stališča Sodni svet nima pooblastila.

6.Razlogi izpodbijane odločbe o kompetencah izbrane kandidatke so tako skopi, da ne izkazujejo konsistentnega odločanja po objektivnih kriterijih, ampak omogočajo sklepanje, da so na izbiro kandidatke vplivali nedopustni subjektivni motivi. Sodni svet bi se brez primerjave z drugim lahko odločil za kateregakoli kandidata, ki bi vedno izpadel najboljša izbira. Tožnica opozarja, da imajo tudi kandidati za predsednika sodišča pravico do poštenega postopka, ki mora biti transparenten, pravičen in mora upoštevati profesionalne odlike kandidatov, pri tem pa diskrecija ne sme biti zlorabljena. Ustavni pomen neodvisnosti sodstva od Sodnega sveta zahteva zadostno obrazložitev, ki bo ne le kandidata, ampak tudi javnost prepričala o spoštovanju meja diskrecije odločanja, poštenosti postopka in enakega obravnavanja, kar je bistvo načela vladavine prava.

7.Toženka je na tožbo odgovorila in sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Toženka navaja, da je odločitev Sodnega sveta o izbiri in imenovanju predsednika sodišča diskrecijske narave, kar pomeni da zakon Sodnemu svetu prepušča v celoti izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje. Način, na katerega so bili uporabljeni oziroma ovrednoteni zakonski kriteriji za izbiro in imenovanje, je del odločitve, ki sodi v polje lastne presoje Sodnega sveta. V konkretnem primeru je Sodni svet odločitev o imenovanju kandidatke na mesto predsednice Okrožnega sodišča v ... sprejel na podlagi zakonskih kriterijev iz tretjega odstavka 62. člena ZS in na podlagi neposrednega vtisa ob razgovorih s kandidatkama. Imenovana kandidatka je bila izbrana glede na širok spekter strokovnih aktivnosti in njene osebnostne lastnosti, ob upoštevanju ugotovitev o njeni nadpovprečni uspešnosti, ki izhajajo iz njene ocene sodniške službe. Sodni svet je tudi obrazložil kako ocenjuje okoliščino, da izbrana kandidatka nima izkušenj sodne uprave in na podlagi česa sklepa, da to v okoliščinah konkretnega primera ni ključno. Sodni svet tudi ni zanemaril mnenj ostalih deležnikov kandidacijskega postopka. Tudi ne drži, da je Sodni svet pri odločitvi upošteval pravilo, da naj ne bi podpiral ponovitve več kot dveh mandatov na položaju predsednika sodišča, ampak je presodil, da dejstvo, da je bilo tožničino dolgoletno predsedovanje uspešno, ni ključen kriterij pri izbiri. Za nepomembno je ocenil tudi dejstvo, da je bila izbrana kandidatka poslanka v Državnem zboru in njene v času mirovanja sodniške funkcije dane izjave.

8.Na tožbo je odgovorila stranka z interesom A. A. in sodišču predlagala, naj tožbo zavrne. Navaja, da je izpodbijana odločba ustrezno utemeljena. Sodnemu svetu se tudi ni bilo treba opredeljevati do njenega političnega delovanja v času mirovanja sodniške funkcije. Od prenehanja mirovanja sodniške funkcije pa imenovana kandidatka ni udeležena v nobeni politični dejavnosti, ki je nezdružljiva s sodniško funkcijo. Nepomembno je sklicevanje tožnice na objave v medijih v septembru 2022, saj gre za objave po sprejemu izpodbijane odločitve.

Neizvedba glavne obravnave

9.Ustavno sodišče je v odločbi Up-360/16 z dne 18. 6. 2020 poudarilo, da je v kontekstu upravnega spora pravica do glavne obravnave pred sodnikom samostojna človekova pravica, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave in da namen glavne obravnave ni samo v izvajanju dokazov. V upravnem sporu ima glavna obravnava v smislu izvedbe ustne obravnave pred sodiščem poudarjen pomen. Upravni postopek pomeni praviloma enostransko razmerje med upravnim organom in stranko in šele v upravnem sporu se srečata organ in stranka v procesno enakopravnem razmerju. Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh bilo ugotovljeno oziroma ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno, ali so v odločbi ugotovljena dejstva skladna s spisi, ali je iz njih napravljen pravilen sklep, ali so bila kršena bistvena pravila upravnega postopka in ali je bil materialnopravni predpis uporabljen oziroma pravilno uporabljen.

10.Sodišče ne more sprejeti ustavnoskladne in zakonite odločitve v posameznem sporu brez glavne obravnave, če mora poprej pravilno ugotoviti upoštevna, med strankami sporna dejstva, glede na vse okoliščine posameznega primera. Navedeno pomeni, da morajo biti razlogi za zavrnitev izvedbe glavne obravnave izrecni, jasni, nedvoumni. Ustavno sodišče je poudarilo, da glavna obravnava ni potrebna, če se postopek nanaša izključno na pravna ali zelo tehnična vprašanja ali kadar ni vprašanj verodostojnosti ali izpodbijanja dejstev, ki zahtevajo ustno obravnavo, in sodišče lahko pošteno in razumno odloči na podlagi trditev strank in drugega pisnega gradiva.

11.Tožnica ni predlagala, naj se v obravnavanem postopku pred Vrhovnim sodiščem opravi glavna obravnava. V tožbi je zatrjevala, da je izpodbijana odločba neustrezno obrazložena, ker v njej ni primerjave med imenovano kandidatko in tožnico po kriterijih, določenih v tretjem odstavku 62.a člena ZS. Zaradi pomanjkanja in očitne nerazumnosti razlogov o izbiri kandidatke, pa je odločba arbitrarna in diskriminatorna, preizkus poštenosti izpodbijane odločbe pa naj ne bi bil mogoč. Ker gre pri vseh navedenih spornih vprašanjih, ki jih navaja tožnica, po vsebini za izključno pravna vprašanja, je Vrhovno sodišče o tožbi odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o tožbi

12.Tožba ni utemeljena.

O položaju Sodnega sveta in načinu njegovega odločanja pri imenovanju kandidata na mesto predsednika sodišča

13.Sodni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki opravlja naloge, določene z zakonom, varuje neodvisnost in samostojnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva.

Vrhovno sodišče je že poudarilo, da Sodnega sveta ni mogoče enačiti s "klasičnim" državnim upravnim organom (5. člen ZUP), ki v okviru svojih pooblastil izvaja upravno funkcijo.

V zvezi z opredelitvijo položaja sodnikov je pomembno, da mora biti vsaka odločitev, ki se nanaša na imenovanje ali kariero sodnika, utemeljena na objektivnih kriterijih in jo mora sprejeti neodvisen organ.

Sodni svet ravna tako, da se varuje in krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva in neodvisnost sodnika (2. člen ZSSve). Sodni svet ima že po Ustavi posebno vlogo pri konstituiranju sodne oblasti in pri odločanju v okviru zakonskih pooblastil uživa široko polje proste presoje.

14.Sodni svet predsednike sodišč imenuje na podlagi razpisa z odločbo po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje, predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča in predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča, za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja (drugi odstavek 62.a člen ZS). Pri izbiri oziroma imenovanju kandidata Sodni svet upošteva zlasti naslednje kriterije: potrebe konkretnega sodišča; strateški program dela sodišča, ki ga pripravi in predstavi kandidat; kandidatove strokovne kvalifikacije in posebna znanja, izkušnje, priporočila in dosežke v zvezi z sojenjem; kandidatovo znanje tujih jezikov (tretji odstavek 62.a člena ZS). Sodni svet v odločbi o imenovanju predsednika sodišča navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje (osmi odstavek 62.b člen ZS) in z navedeno odločbo hkrati odloči tudi o zavrnitvi drugih kandidatov (deveti odstavek 62.b člena ZS).

15.Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da obrazložitev izbire imenovanega kandidata na mesto predsednika sodišča zaradi specifičnega načina odločanja Sodnega sveta ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom.

Sodni svet o izbiri izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje za imenovanje za predsednika sodišča, v okviru zakonsko določenih kriterijev odloči po prostem preudarku, na podlagi samostojne ocene, ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom. Z izbiro posameznega kandidata je namreč že po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.

16.V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo posameznik, ki kandidira za položaj kot je funkcija sodnika in predsednika sodišča, nima zakonsko ali celo ustavno varovane pravice do zasedbe takšnega položaja, ima pa pravico, da se zanj poteguje pod enakimi pogoji kot drugi kandidati.

Ustavno sodišče je v zvezi z izbiro kandidata za izvolitev v sodniško funkcijo poudarilo, da mora biti iz odločitve o izbiri razvidno ali (i) predlagani kandidat izpolnjuje zakonske pogoje in kriterije za sodniško funkcijo, na katero kandidira, ter (ii) kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe. Vsebinski razlogi za izbiro najprimernejšega kandidata morajo temeljiti na objektivnih merilih, s katerimi se izkazujeta strokovna usposobljenost in osebnostna primernost kandidata.

17.Smiselno navedenemu mora biti iz odločitve o imenovanju kandidata za predsednika sodišča razvidno ali (i) predlagani kandidat izpolnjuje zakonske kriterije iz tretjega odstavka 62.a člena ZS za imenovanje na mesto predsednika sodišča na katero kandidira, ter (ii) kateri so vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro konkretne osebe. Bistvo odločitve o izbiri (oziroma neizbiri) kandidata na mesto predsednika sodišča je torej celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki ga Sodni svet predlaga v imenovanje, ki mora biti opravljena v skladu s kriteriji iz tretjega odstavka 62.a člena ZS. Neizbranemu kandidatu pa mora biti dana možnost, da bo lahko preveril potek postopka in izpolnjevanje kriterijev in kvalifikacij izbranega kandidata.

18.V odločbi Up-184/16-13 z dne 11. 7. 2017 je Ustavno sodišče še pojasnilo, da je prav Sodni svet kot strokovno usposobljeno telo, upravičen presoditi, kaj je minimalna zahtevana raven strokovnih in osebnostnih lastnosti, ki jo mora sodnik dosegati, da lahko opravlja sodniško službo in pri tem lahko oceni tudi to, kateri kriteriji so pomembnejši oziroma imajo večjo težo pri oceni dela z vidika zahtev sodniškega dela in funkcije, ki je sodnik opravlja kot nosilec sodne oblasti. Sodna presoja odločitve Sodnega sveta je zadržana v tem smislu, da sodišče presojo zakonsko postavljenih materialnih kriterijev opravi na podlagi testa tako imenovane očitne (ne)razumnosti (10. točka obrazložitve odločbe). Vse navedeno velja tudi za upravičenje Sodnega sveta za presojo kriterijev za imenovanje kandidata na mesto predsednika sodišča.

19.Ustavno sodišče je že pojasnilo, da imajo v postopku pred Sodnim svetom jamstva nepristranskega odločanja in poštenega postopka iz 22. člena Ustave poseben pomen.

Čeprav pravica biti imenovan za predsednika sodišča ne obstaja, ima vsakdo pravico, da se pod istimi pogoji kot drugi kandidati poteguje za zasedbo takega položaja. Postopek, v katerem se kandidat poteguje za mesto predsednika sodišča, mora biti pošten: skladen z ustavo, zakonit in transparenten, (ne)izbira pa mora biti utemeljena na objektivnih merilih. Tudi v praksi ESČP je poudarjeno, da če država kandidatom v postopku imenovanja predsednika sodišča zagotavlja sodno varstvo, čeprav v omejenem obsegu, je pri odločanju v teh zadevah treba upoštevati standarde poštenega postopka iz 6. člena EKČP.

20.V postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika ali podpredsednika sodišča je upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije (peti odstavek 36. člena ZSSve).

Presoja okoliščin v obravnavanem primeru

21.Kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, Sodnemu svetu v razloge odločbe o izbiri imenovane kandidatke na mesto predsednice sodišča ni bilo treba vključiti primerjave med tožečo stranko in izbrano kandidatko in obrazložiti zakaj je izbrana kandidatka boljša kot tožeča stranka. Zato je zmotno stališče tožeče stranke, da so njene kompetence in reference v obravnavanem primeru odločilna dejstva, do katerih bi se moral Sodni svet opredeliti v razlogih odločbe in je izpodbijana odločba posledično neobrazložena, arbitrarna in diskriminatorna v pogledu tožnice. Sodni svet je v obravnavanem primeru zahtevanemu standardu obrazloženosti odločbe o imenovanju kandidatke zadostil. Ugotovil je, da imenovana kandidatka izpolnjuje zakonske kriterije iz tretjega odstavka 62.a člena ZS za imenovanje na mesto predsednice sodišča na katero kandidira in pojasnil vsebinske razloge, ki utemeljujejo njeno izbiro na razpisano mesto.

22.Neutemeljene so tudi trditve tožeče stranke, da so v konkretnem primeru razlogi o izbiri imenovane kandidatke pomanjkljivi, vsebinsko prazni in pavšalni.

V izpodbijani odločbi naj bi odpadla odločilna dejstva o okoliščinah, ki izhajajo iz mnenj ministrice za pravosodje, predsednika Vrhovnega sodišča in predsednika Višjega sodišča v ..., kar pa ne drži. Sodni svet se je do navedenih mnenj, ki jih je pridobil v skladu z drugim odstavkom 62.a člena ZS, izrecno opredelil v šestem in sedmem odstavku izpodbijane odločbe. Sodni svet je upošteval, da sta podporo v vseh treh mnenjih dobili obe kandidatki in zavzel stališče do v mnenjih izražene prednosti kandidatk. Poudaril je, da je predsednik Višjega sodišča v ... dal prednost tožeči stranki glede na njene dobre dosedanje rezulatate, Sodni svet pa je dal prednost izbrani kandidatki, kateri je prednost dala tudi ministrica za pravosodje. Sodni svet je pojasnil, da je bila s svojim strateškim programom vodenja sodišča in z vizijo vodenja sodišča za naslednjih šest let izbrana kandidatka prepričljivejša od tožeče stranke, ki je sodišče uspešno vodila v preteklem obdobju. Na podlagi razgovora z izbrano kandidatko je ocenil, da se bo izbrana kandidatka kljub manku izkušenj vodenja sodišča, ob primerni in uresničljivi viziji sodne uprave z novo konstruktivno in ustvarjalno energijo uspešno spopadala z nalogami vodenja sodišča. Navedeno argumentiranje odločitve na strani Sodnega sveta ni nerazumno. Odločitev Sodnega sveta pa tudi vsebinsko od mnenj pristojnih ne odstopa, saj sta podporo pristojnih dobili obe kandidatki.

23.Zmotno je stališče tožeče stranke, da bi se moral Sodni svet v razlogih odločbe izrecno opredeliti do rezultatov, ki sta jih v času vodenja izbrane kandidatke dosegla oddelka sodišč, ki ju je vodila. Sodnemu svetu je v okviru diskrecijske presoje, ki jo ima v postopku izbire kandidata, pridržana vsebinska presoja konkretnih okoliščin o izpolnjevanju kriterijih iz tretjega odstavka 62.a člena ZS. Sodni svet je v zvezi s kriteriji kandidatkinih strokovnih kvalifikacij in posebnih znanj, izkušenj, priporočil in dosežkov v zvezi s sojenjem (tretja alineja tretjega odstavka 62.a člena ZS) v konkretnem primeru upošteval zadnjo oceno sodniške službe izbrane kandidatke. Pojasnil je, da iz navedene ocene sodniške službe izhaja, da izbrana kandidatka izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje in se odlikuje s širokim in zelo dobrim strokovnim znanjem, njeno delo pa je nadpovprečno po vseh kriterijih iz 28. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS). Sodni svet je poudaril kandidatkino široko udejstvovanje na znanstveno - raziskovalnem področju, dejstvo, da je kandidatka prejela naziv doktorice pravnih znanosti in pridobila naziv asistentke in docentke. Vsebinska presoja kriterija iz tretje alineje 3. odstavka 62.a člena ZS je v razlogih izpodbijane odločbe zadostno in razumno utemeljena. Sodni svet meje upravičenja, da po lastni presoji ovrednoti v tretjem odstavku 62. člena ZS določene kriterije, v obravnavanem primeru ni prekoračil.

24.Pri izbiri in imenovanju kandidata Sodni svet upošteva tudi strateški program dela sodišča, ki ga pripravi in predstavi kandidat (druga alineja tretjega odstavka 62.a člena ZS). Sodni svet se je do strateškega programa izbrane kandidatke izrecno opredelil in kot relevantno izpostavil predvsem njeno upoštevanje gibanja števila zadev na sodnika, doseganje ugodnih rezultatov na področjih, kjer so rezultati slabši, reševanje starejših zadev, ukrepe za ohranjanje ugodnih kazalcev poslovanja ter vizijo poslovanja in razvoja izbrane kandidatke, ki je Sodni svet prepričala, da bo uspešno vodila poslovanje sodišča. Tudi v tem delu obrazložitve so razlogi odločbe vsebinsko dovolj obsežni, da je odločbo v smeri razumnega upoštevanja kriterija iz druge alineje tretjega odstavka 62.a člena ZS ob upoštevanju zakonsko določenega prostega preudarka Sodnega sveta mogoče preizkusiti. Tožeča stranka z navedbami, da iz odločbe ni mogoče ugotoviti kakšna tveganja v strateškem načrtu predvideva izbrana kandidatka oziroma, da se izbrana kandidatka ni opredelila do postopkov nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki jih bo reševalo Okrožno sodišče v ..., ne more uspeti.

25.V skladu s 133. členom Ustave RS sodnik ne sme opravljati funkcij ali dejavnosti, ki so po določbi Ustave RS ali po določbah zakona nezdružljive s sodniško funkcijo.

Sodnik hkrati z opravljanjem sodniške funkcije ne more opravljati dela v drugih državnih organih, kot je npr. funkcija predsednika države, poslanca, predsednika Vlade ali člana Vlade. Pri tem pa zakon ne prepoveduje, da bi na te in podobne državne funkcije lahko kandidiral in bil izvoljen. Če je sodnik izvoljen za poslanca Državnega zbora, mu sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo (prvi odstavek 40. člena ZSS). Po izteku poslanskega mandata pa ima sodnik pravico, da trajni sodniški mandat nadaljuje. Prepoved funkcije v organih političnih strank hkrati pomeni, da so sodniki sicer lahko člani političnih strank, le v organih teh strank ne morejo delovati. Sodniki torej lahko imajo politično prepričanje in so člani strank.

26.Vrhovno sodišče je že opozorilo na pomemben ustavnopravni namen določbe 40. člena ZSS, ki je v zaščiti neodvisnosti opravljanja sodniške funkcije (125. člen Ustave RS). Glede na mirovanje sodniške funkcije sodnik po izteku opravljanja druge funkcije, ni izpostavljen nevarnosti, da bi mu postavitev na (politično) funkcijo zaprla pot nazaj v sodstvo. Pri ponovnem odločanju o sodniški funkciji bi bil sodnik namreč izpostavljen ocenjevanju dela v času opravljanja te funkcije ali pa ocenjevanju preteklega sodniškega dela, kar bi bilo z vidika sodnikove neodvisnosti oboje slabo.

Sodniku po prenehanju poslanskega mandata ponovno oživijo oblastna funkcija ter vse pravice in obveznosti iz sodniške službe. Institut mirovanja sodniške funkcije v času opravljanja poslanske funkcije sodniku torej zagotavlja, da njegovo delovanje v času mirovanja sodniške funkcije nanjo ne vpliva. Od sodnika, ki je bil izvoljen za poslanca, pa ni mogoče pričakovati, da kot poslanec v času mirovanja sodniške funkcije ne bo izražal svojih političnih stališč.

27.Glede na navedeno so neutemeljeni očitki tožeče stranke, da je izpodbijana odločitev zaradi neupoštevanja jasno izražene politične opredelitve imenovane kandidatke in njenih izjav v času opravljanja poslanske funkcije očitno nerazumna. Sodnemu svetu se ni bilo treba opredeliti do izražene politične opredelitve in izjave kandidatke, ki ju je kandidatka podala kot poslanka v času, ko je to funkcijo opravljala.

28.Tudi očitek, da je v obravnavanem primeru Sodni svet imenovano kandidatko na mesto predsednice sodišča očitno izbral predvsem zaradi stališča, da morajo biti mandati predsednikov sodišč časovno omejeni na dva mandata, je neutemeljen. Sodni svet je poudaril, da so dejavniki dolgoletnega uspešnega vodenja sodišča pomembni, vendar pri (ne)izbiri kandidatke na mesto predsednice sodišča niso bili ključni. Sodni svet je v razlogih odločbe konkretno izpostavil ključne dejavnike, ki jih je upošteval pri izbiri imenovane kandidatke. To pa so predvsem vsebina njenega strateškega programa dela, njena vizija poslovanja in razvoja celotnega sodnega okrožja, strokovno znanje in osebnostne lastnosti, ki bodo omogočali doseganje dobrih rezultatov. Kot je že pojasnjeno, je Sodni svet upravičen sam presoditi, kateri kriteriji so v vsakem konkretnem primeru pri izbiri kandidata na razpisano mesto pomembnejši oziroma kateri kriteriji imajo večjo težo pri izbiri z vidika zahtev funkcije. Glede na navedeno Sodni svet svojih zakonskih pooblastil ni prekoračil, razlogi izpodbijane odločbe pa niso v nasprotju z zakonom in tudi ne nerazumni.

29.Kot je bilo že navedeno, je zmotno stališče tožeče stranke, da bi se moral Sodni svet v razlogih odločbe o imenovanju izbrane kandidatke opredeliti do njenih kompetenc in podati oceno katera kandidatka je primernejša. Neutemeljene so zato navedbe tožnice, da zaradi tega obrazložitev izpodbijane odločitve ne izkazuje konsistentnega odločanja po objektivnih kriterijih, ampak omogoča sklepanje, da so na izbiro kandidatke vplivali subjektivni motivi. Prav tako zaradi navedenega ni izkazana kršitev pravice iz 22. člen Ustave RS (enako varstvo pravic) in 14. člena Ustave RS (enakosti pred zakonom). Izpodbijana odločba pa ne odstopa od stališč, ki so se uveljavila v sodni praksi Vrhovnega sodišča

in ESČP, da imajo tudi kandidati za predsednika sodišča pravico do poštenega postopka, za katerega veljajo standardi poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in 22. člena Ustave RS.

30.Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je Sodni svet pri imenovanju izbrane kandidatke na mesto predsednice sodišča upošteval vse kriterije iz tretjega odstavka 62.a člen ZS in razloge za svojo odločitev zadostno obrazložil na podlagi ugotovitev iz ocene sodniške službe, v postopku pridobljenih mnenj predsednikov višjih sodišč in ministrice za pravosodje, kazalnikov Raziskave o zadovoljstvu in motiviranosti zaposlenih na slovenskih sodiščih iz leta 2019, strateškega programa dela, ki ga je predložila kandidatka in razgovora s kandidatko. Pavšalni očitki, da je izpodbijana odločitev tako skopa, da je subjektivna, nerazumna in nepoštena, so zato neutemeljeni.

31.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Odločba Up-360/16 z dne 18. 6. 2020, 11.-15. točka obrazložitve.

2Primerjaj Sodba VSRS U 3/2022-18, z dne 30. 8. 2022, 11. točka obrazložitve.

3Sodba VSRS X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 in sodba U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, 10. točka obrazložitve.

4Sodba VSRS U 3/2022-18, z dne 30. 8. 2022, 12. točka obrazložitve.

5Odločba Up-1094/18- 13 z dne 21. 2. 2019, 10. točka obrazložitve.

6Sodba VSRS U 1/2021, 11. točka obrazložitve.

7Odločba Up-679/06-66, U-I- 20/07 z dne 10. 10. 2007, točka 32. obrazložitve, odločba Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020 , točka 9. obrazložitve in tam citirane odločbe.

8Odločba Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020 , točka 10. obrazložitve.

9Odločba Up-1094/18 z dne 21.9.2019, 10. točka obrazložitve.

10Primerjaj sodba VSRS U 2/2022-11 z dne 19. 5. 2022, točki 17. in 18. obrazložitve.

11Tožnica je v tožbi povzela stališče Vrhovnega sodišča v sodbi U 2/2022-11 z dne 19. 5. 2022, ki poudarja, da iz same zasnove postopka imenovanja predsednikov sodišč, ki je namenjena varovanju neodvisnosti sodstva, in prepovedi arbitrarnosti, izhaja, da bolj kot so mnenja pristojnih o kandidaturi usklajena in argumentirana ter drugačna od odločitve Sodnega sveta, manj je zakonitega prostora za posplošeno in vsebinsko prazno obrazložitev toženca (točka 21. obrazložitve).

12ZSS v 41. in 42. členu določa, katere so tiste funkcije in dejavnosti, ki so nezdružljive s sodniško funkcijo.

13Deisinger, Komentar Ustave Republike Slovenije, člen 133, 2002, dostopno na https://e-kurs.si/Komentar/Komentar-48/

14Sodba VSRS X Ips 217/2013, z dne 29. 5. 2005, točka 21. obrazložitve.

15Odločbe U 7/2021-9, z dne 25. 5. 2021, U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, U 6/2021-8 z dne 25. 5. 2021, U 2/2022-11 z dne 19. 5. 2022.

16Zadeve ESČP Tsanova-Gecheva proti Bolgariji in Juričić proti Hrvaški.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o sodniški službi (1994) - ZSS - člen 40 Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 62a, 62a/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.