Jedro

Lokacijska informacija ne predstavlja upravne odločbe, na podlagi katere bi tožnik pridobil pravico graditi objekt, temveč ima značaj potrdila iz uradne evidence in vsebuje podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, ki jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti, ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju.

Jeklena konzolna nadstrešnica z betonskim zidom zaradi dimenzij, zunanjega izgleda in dejstva, da ne služi hranjenju in skladiščenju snovi v razsutem stanju oziroma konzerviranju krme, ne prestavlja koritastega silosa, kot tudi ne katerega izmed enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/05 in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1) med drugim odločil, da mora tožnik takoj po vročitvi odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo jeklene konzolne nadstrešnice z betonskim zidom na zahodni strani višine do 5,2 m in tlorisnih dimenzij 4 m do 6 m x 36 m na zemljišču parc. št. 529 k.o. A., ta objekt odstraniti do 15. 3. 2009 in vzpostaviti prejšnje stanje. Prvostopenjski organ v obrazložitvi navaja, da je bil v času pričetka gradnje v veljavi ZGO-1 (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) in Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04, v nadaljevanju Pravilnik). Ugotavlja, da glede na določila 20. člena Pravilnika sporni objekt ni zgrajen znotraj grajenega območja kmetije ali pogojno zazidljivega območja kmetije. Zemljišče, kjer stoji predmetna nadstrešnica, je od lokacije ... oddaljeno več kot 1 km, od lokacije ... pa več kot 300 m, zato niso izpolnjeni pogoji iz 16. člena Pravilnika. Predmetnega objekta glede na predpise, ki so veljali v času pričetka gradnje, zato ni mogoče šteti za enostavni objekt, za katerega pred pričetkom gradnje ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Dne 15. 5. 2008 je začela veljati tudi Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju Uredba), ki v 16. členu eksplicitno našteva pomožne kmetijsko – gozdarske objekte, ki predstavljajo enostavne objekte, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Med temi objekti so spravilu živilske krme oziroma pridelkov namenjeni kašča, kozolec in senik, vendar jeklena konzolna nadstrešnica ne ustreza nobenemu izmed njih. Izvedena gradnja tako tudi po sedaj veljavnih predpisih ne izpolnjuje pogojev za gradnjo enostavnega objekta, zato gre za nelegalno gradnjo iz 12.1. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1. Drugostopenjski organ v svoji zavrnilni odločbi navaja, da je prvostopni organ tožniku pravilno izrekel inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. Predmetni objekt ne izpolnjuje pogojev za gradnjo enostavnega objekta - nadstrešnice, saj je dolg 36 m, širok približno 10 m ter visok do 5,20 m in tako njegova tlorisna površina nedvomno presega 30 m2, ki je kot meja za gradnjo brez gradbenega dovoljenja določena v 5. točki 1. odstavka 5. člena Pravilnika. Objekta tudi ni mogoče šteti za silos, saj ne izpolnjuje pogojev, določenih v 14. točki 1. odstavka 8. člena Pravilnika. Iz priloženih fotografij je razvidno, da objekt ne služi hranjenju in skladiščenju snovi v razsutem stanju oziroma konzerviranju krme, prav tako pa presega dovoljene dimenzije, saj je njegova tlorisna površina večja kot 100 m2, prostornina pa večja kot 300 m2. Neutemeljene so tožnikove navedbe, da si je za predmetno gradnjo pridobil lokacijsko informacijo, katere namen je, da investitorji ugotovijo, kakšna so merila in pogoji za načrtovano gradnjo. Ni pa to upravna odločba, s katero bi bila gradnja dovoljena. Ker si tožnik pred pričetkom gradnje ni pridobil gradbenega dovoljenja, je bil upravičeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Tožnik v tožbi navaja, da je lastnik kmetij na naslovu ... in na naslovu …, pri čemer lokacija predmetne kmetije v strnjenem naselju ni primerna za moderno kmetovanje. Zato se je odločil za selitev kmetije na območje nepremičnine parc. št. 529 k.o. A. Za predmetno gradnjo je pridobil lokacijsko informacijo z dne 12. 11. 2007, soglasje Kmetijsko – svetovalne službe, kmetijsko gozdarskega zavoda in soglasje Oddelka za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo pristojne občine. Na občino je podal tudi predlog za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče za parc. št. 529 k.o. A.. Prvostopenjski organ sicer navaja, da je bil v času pričetka gradnje v veljavi ZGO-1 ter Pravilnik, vendar v izpodbijani odločbi ne ugotavlja časa pričetka gradnje, zato po tožnikovem mnenju ni mogoče ugotoviti, ali je bilo materialno pravilno uporabljeno. Tudi ugotovitve v zvezi z lokacijo gradnje pomožnih kmetijskih objektov znotraj pogojno grajenega območja kmetije so neutemeljene. Tožnik je pomožna kmetijska objekta – silosa zgradil neposredno ob zavetišču za živino, zgrajenem na nepremični parc. št. 530 k.o. A., na podlagi odločbe Upravne enote Kranj, št. 35100-0569/02-04-TP z dne 4. 10. 2002 in v neposredni bližini nepremične parc. št. 377/2 k.o. B., kjer gradi gospodarsko poslopje z dvema stanovanjskima enotama. Upoštevajoč dejstvo, da zaradi prostorskih omejitev izvaja selitev kmetije na novo lokacijo in gre pri predmetni gradnji za gradnjo silosa, poudarja, da je izgradnja v celoti skladna z določili Pravilnika, zato ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Tožnik sklepno predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavni odpravi prvostopno odločbo ter naloži toženi stranki, da tožniku povrne stroške postopka.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik zgradil jekleno konzolno nadstrešnico z betonskim zidom na zahodni strani višine do 5,2 m in tlorisnih dimenzij približno 10 m x 36 m na zemljišču parc. št. 529 k.o. A. Tožnik je ves čas inšpekcijskega postopka zatrjeval in to zatrjuje tudi v tožbi, da izvedeni objekt predstavlja pomožni kmetijsko-gozdarski gospodarski objekt - silos, ki naj bi ga zgradil v skladu z določili Pravilnika in lokacijske informacije z dne 12. 11. 2007. Glede na to, da tožnik sam zatrjuje, da je objekt zgradil v skladu s Pravilnikom, ni utemeljen njegov ugovor, da ni mogoča presoja pravilne uporabe materialnega prava. Prvostopenjski organ je obravnavano gradnjo presojal tako z vidika Pravilnika kot tudi Uredbe, ki je v času inšpekcijskega odločanja veljala na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07, v nadaljevanju ZGO-1B) in po presoji sodišča na obeh navedenih podlagah pravilno ugotovil, da izvedena gradnja ne izpolnjuje pogojev za gradnjo enostavnega objekta, zato gre za nelegalno gradnjo iz 12.1. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1. V zvezi z ugovorom, da je sporni objekt tožnik zgradil na podlagi lokacijske informacije, je tožniku že drugostopenjski organ pravilno pojasnil, da lokacijska informacija ne predstavlja upravne odločbe, na podlagi katere bi tožnik pridobil pravico graditi predmetni objekt, temveč ima značaj potrdila iz uradne evidence in vsebuje podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, ki jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju (80. člen člena Zakona o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji). Iz predmetne lokacijske informacije izhaja, da je na zemljišču gradnje dovoljena gradnja enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja za „2 x silos, to je objekt v obliki korita za shranjevanje in skladiščenje krme, če je pri koritastemu silosu tlorisna površina do 100 m2 in prostornine do 300 m3“.

Tožnik ne more uspeti z ugovori, da je v skladu z lokacijsko informacijo zgradil „dva silosa“, ki imata tlorisno površino 2 x 100 m2. Po presoji sodišča jeklena konzolna nadstrešnica z betonskim zidom zaradi dimenzij, zunanjega izgleda in dejstva, da ne služi hranjenju in skladiščenju snovi v razsutem stanju oziroma konzerviranju krme, ne prestavlja koritastega silosa iz 14. točke 1. odstavka Pravilnika, kot tudi ne katerega izmed enostavnih objektov, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (členi 12 do 20 Uredbe). Gre za konzolno nadstrešnico velikih tlorisnih dimenzij, ki presega površino 100 m2 ter prostornino 300 m3 in tudi ne izpolnjuje pogojev za nadstrešek iz 5. točke 5. člena Pravilnika oziroma iz točke a. 13. člena Uredbe (na obeh navedenih podlagah ne sme preseči površine 30 m2). Že zaradi dimenzij objekta, ki niso sporne, je jasno, da ne gre za enostavni objekt iz Pravilnika oziroma Uredbe, zato bi moral tožnik pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Sicer pa je pravilna tudi ugotovitev, da predmetni objekt ob upoštevanju določbe 20. člena Pravilnika ni zgrajen znotraj grajenega območja kmetije ali pogojno zazidljivega območja kmetije iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in jih sodišče na tem mestu ne ponavlja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 in 107/09 – odločbi Ustavnega sodišča, v nadaljevanju ZUS-1).

Ker bi moral tožnik pridobiti gradbeno dovoljenje, na zakonitost izvedene gradnje ne vplivajo njegove navedbe, da je za zemljišče gradnje podal predlog za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče, niti pridobljena soglasja in razlogi, ko so tožnika vodili v nelegalno gradnjo.

Glede na vse navedeno je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je odločilo brez glavne obravnavane na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi gre za rešitev pravnega vprašanja in relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravna akta, med strankama ni sporno. Izrek o zavrnitvi tožbe vsebuje tudi izrek o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za povrnitev stroškov postopka.