Jedro

Oče je v pritožbi navedel nova dejstva, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi 34. člena ZNP-1 sme in mora ovrednotiti, ta pa v primeru, da bi se izkazala za verjetna, vzbujajo dvom o pravilnosti odločitve o zavrnitvi predloga v zvezi s prešolanjem.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v II. točki izreka v delu, v katerem se nanaša na predlog za prešolanje otroka, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (1) da se predlagateljevem predlogu za izdajo začasne odredbe delno ugodi in se ureditev varstva in vzgoje, dogovorjena v sodni poravnavi I N 358/2018 z dne 12. 10. 2018, začasno spremeni tako, da se sin udeležencev zaupa v varstvo in vzgojo očetu in določilo čas trajanja (I. točka izreka), (2) da se zavrne, kar oče zahteva več ali drugače (prešolanje otroka, sprememba otrokovega stalnega prebivališča)(II. točka izreka), in (3) da pravno sredstvo zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (III. točka izreka).

2.Predlagatelj v pritožbi zoper II. točko navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da tudi v zavrnjenem delu ugodi predlagani začasni odredbi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker iz sklepa ne izhajajo razlogi za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, ga ni mogoče preizkusiti.

Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Ker ni razpisalo naroka, sodišče ni upoštevalo spremenjenih okoliščin na materini strani in v zvezi s sinovim šolanjem, ki so se spremenile v času od vložitve predloga do izdaje izpodbijanega sklepa. Mati se nahaja v priporu v X., glede na kaznivo dejanje in okoliščine storitve pa ni pričakovati, da bo zaporna kazen nižja od treh let. V tem času je za otroka treba poskrbeti. Predlog za spremembo bivališča in prešolanje ni bil zgolj njegov, ampak ga je podal po nasvetu CSD. Ko je po sporočilu o materinem prijetju prevzel skrb za sina, je ugotovil, da je bil prepuščen sam sebi in da mu je grozilo ponavljanje razreda. Sina je prešolal in mu pomagal pri izpolnjevanju šolskih obveznosti, tako da bo verjetno razred izdelal pozitivno. Sprva je bilo zanj res težko, a je začetno stisko ob selitvi in prešolanju hitro prebrodil, se vključil v šolske aktivnosti in navezal stike z vrstniki. Zmotna je ugotovitev, da krajevna oddaljenost ni težava. Prihod v šolo v Y. bi mu vzel več kot dve uri dnevno, ob odsotnosti javnega prevoza pa tudi strošek ni zanemarljiv. Poleg tega bo trajalo več let, preden bo mati lahko ponovno prevzela skrb za sina.

3.Mati ni odgovorila na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Udeleženca sta starša desetletnega sina, ki je na podlagi sodne poravnave z dne 12. 10. 2018 zaupan v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili določeni stiki in preživninska obveznost. Po seznanitvi z informacijo, da je bila mati zalotena pri prevažanju droge in zaradi suma storitve kaznivega dejanja priprta na Hrvaškem, je oče prevzel skrb za sina ter 26. 2. 2025 vložil predlog za spremembo ureditve, dogovorjene s sodno poravnavo. Predlagal je tudi izdajo začasne odredbe, po kateri naj se sin začasno zaupa v varstvo in vzgojo njemu, se kot naslov stalnega prebivališča določi naslov, na katerem živi sam, in se sin prešola v osnovno šolo v Z. Sodišče je s sklepom z dne 8. 5. 2025 ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe glede zaupanja, zavrnilo pa glede spremembe prebivališča in glede prešolanja.

6.Odločitev o zavrnjenem delu predloga temelji na ugotovitvah, - da je sprememba šolanja sredi šolskega leta ali pred njegovim zaključkom korenit poseg, ki vpliva na njegovo socializacijo, družabne vezi in lahko otroku povzroči stisko, - da oče ni zatrjeval niti izkazal okoliščin, ki bi utemeljevale sklep, da bi bilo nadaljnje šolanje v Y. za otroka ogrožajoče, - da razdalja med krajem bivanja in krajem šolanja ni neobičajna niti nepremagljiva, - da predlagatelj ni navedel nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale začasno ureditev stalnega prebivališča.

7.Sodišče je torej navedlo razloge, s katerimi je utemeljilo odločitev o zavrnitvi dela očetovega predloga za začasno ureditev glede kraja šolanja in glede stalnega prebivališča. Podani razlogi omogočajo pritožbeno polemiko. Očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP ni utemeljen.

8.Neutemeljeno je tudi pritožbeno izpodbijanje odločitve o zavrnitvi predloga za (začasno) spremembo stalnega prebivališča. Podobno kot v predlogu niti v pritožbi oče ni navedel razlogov, ki bi utemeljevale to spremembo. Poleg tega, tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o otrokovem stalnem prebivališču, če se s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena Družinskega zakonika - DZ). Otrok je skladno z začasno odredbo začasno zaupan v vzgojo in varstvo očetu. Ta v pritožbi ne navaja, da naj tej podlagi ne more doseči spremembe sinovega stalnega prebivališča.

9.Pritožbene navedbe pa vzbujajo dvom o pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je bil podlaga za odločitev o zavrnitvi predloga za spremembo kraja šolanja (ustrezneje: za nadomestitev materinega soglasja za prešolanje otroka v osnovno šolo v Z.). Oče je v pritožbi navedel nova dejstva, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi 34. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) sme in mora ovrednotiti, ta pa v primeru, da bi se izkazala za verjetna, vzbujajo dvom o pravilnosti odločitve o zavrnitvi predloga v zvezi s prešolanjem. Verjetno izkazana dejstva, da mati več let ne bo mogla skrbeti za sina, da je oče v situaciji, v kateri sta se znašla s sinom, prevzel skrb zanj in v tem okviru tudi za prešolanje v bližino otrokovega novega bivališča, in da se je otrok dobro vključil v novo socialno okolje, vzbujajo dvom o pravilnosti presoje, da ni verjetno izkazana ogroženost, ki bi utemeljevala začasno spremembo kraja šolanja. Nenazadnje: razdalja med Y. in Z. resda ni nepremostljiva, a je, kot navaja pritožnik, ob odsotnosti javnega prevoza in pomanjkanju finančnih sredstev tudi to lahko okoliščina, ki bo v celoviti presoji novo zatrjevanih dejstev govorila v prid izdaji predlagane začasne odredbe.

10.Ker je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi s predlogom za začasno prešolanje otroka, je pritožbeno sodišče predlagateljevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka, kolikor se nanaša na navedeni predlog, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ostalem delu je predlagateljevo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

11.Pritožbeno sodišče še opozarja, da bo v primeru ugoditve predlogu predlagatelj dolžan izdano začasno odredbo upravičiti z vložitvijo ustreznega predloga (166. čl. DZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 151, 151/3 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 34

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.