Jedro

S potrdilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v katerem je navedeno, da je nasprotni udeleženec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, se ne more utemeljevati opravičljivosti izostanka. Zgolj z vpogledom vanj se namreč sodišče ne bi moglo prepričati, ali je izostanek zares opravičljiv oziroma ali se nasprotni udeleženec res ni sposoben udeležiti obravnave na sodišču. Nasprotnemu udeležencu z opravo naroka v njegovi odsotnosti zato ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče prve stopnje sicer ni ocenilo, koliko znaša skupni mesečni strošek za zadovoljevanje potreb mld. otroka, kot je to običajno v preživninskih odločbah. Kljub tej pomanjkljivosti odločbe pa preizkus njene pravilnosti ni onemogočen. Že zgolj stroški prebivanja A. A. znašajo 150,00 EUR mesečno, tem stroškom pa treba prišteti še vse prej naštete stroške, ki so povezani z njegovim šolanjem, prehrano, oblačili, obutvijo, športnimi aktivnostmi, stroški higiene, pri čemer uporablja posebne kozmetične proizvode zaradi atopičnega dermatitisa in stroški očal. Tako ne more biti dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je preživnino za mld. A. A. s 93,83 EUR zvišalo na znesek 150,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se mld. A. A., roj. ... 2005 in mld. B. A., roj. ... 2007, zaupata v varstvo in vzgojo predlagateljici in da stiki obeh otrok z nasprotnim udeležencem potekajo po dogovoru med njimi. Odločilo je še, da se preživnina za mld. A. A., določena s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem Rp 94/2005 z dne 25. 8. 2005, zviša za čas od 20. 7. 2022 na znesek 150 EUR. Predlog za zvišanje preživnine za 45 EUR je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, hkrati pa je zavrnilo tudi predlog za zvišanje preživnine za mld. B. A. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec je v pravočasni laični pritožbi navedel, da je svoj izostanek na naroku, ki je bil izveden 21. 2. 2023 opravičil, saj je v vlogi z dne 16. 2. 2023 navedel, da opravičuje svoj izostanek zaradi zdravstvenih razlogov. Zdravniškega opravičila ni predložil, ker v tistem času z njim še ni razpolagal, zato ga prilaga pritožbi. Meni, da sodišče pri zvišanju preživnine ni v zadostni meri upoštevalo sprememb pri njegovi preživninski zmožnosti. Njegovo zdravstveno stanje je namreč slabše kot v času sporazumno določene preživnine. Dodaja, da tudi sam skrbi za otroke, saj tega predlagateljica sama v celoti ni zmožna in sposobna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nasprotni udeleženec je opravičil svoj izostanek z naroka, ki bi se moral vršiti 20. 12. 2022 in ga je prvostopenjsko sodišče preložilo. Opravičil je tudi svoj izostanek z naroka, ki bi se moral vršiti 31. 1. 2023, ki ga prvostopenjsko sodišče zaradi odsotnosti nasprotnega udeleženca ni opravilo. Opravičil pa je tudi svoj izostanek na naslednji razpisani narok, ki se je vršil 21. 2. 2023. Ta narok za glavno obravnavo je prvostopenjsko sodišče pravilno opravilo, čeprav je nasprotni udeleženec tudi za ta narok poskušal opravičiti svojo neudeležbo.

5. Sodišče mora opravičenost izostanka z naroka presojati z vidika koncentracije in pospešitve postopkov, kar je v javnem interesu. Hkrati pravice do preložitve naroka ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave R Slovenije). Tudi stranke so odgovorne, da s skrbnim in vestnim sodelovanjem v postopku prispevajo k učinkovitosti in pospešitvi sodnega postopka. Iz navedenih razlogov je treba prošnje strank za preložitev glavne obravnave obravnavati primerno restriktivno. V obravnavanem primeru je nasprotni udeleženec kar trikrat predlagal preložitev naroka za glavno obravnavo, pri tem pa se je vsakokrat skliceval na zdravstvene razloge. Opravičilu z naroka, ki se je vršil 21. 2. 2023 ni priložil nikakršnega zdravniškega potrdila. Pritožbi je priložil odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v kateri je navedeno, da je od 13. 2. 2023 do 31. 3. 2023 začasno nezmožen za delo, vendar tudi, če bi navedeno odločbo sodišču predložil že pred opravo naroka, to za njegovo preložitev ne bi zadoščalo. Sodnik se mora namreč na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepričati, ali je izostanek dejansko opravičljiv. S potrdilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, v katerem je navedeno, da je nasprotni udeleženec začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, se ne more utemeljevati opravičljivosti izostanka.1 Zgolj z vpogledom vanj se namreč sodišče ne bi moglo prepričati, ali je izostanek zares opravičljiv oziroma ali se nasprotni udeleženec res ni sposoben udeležiti obravnave na sodišču. Nasprotnemu udeležencu z opravo naroka v njegovi odsotnosti zato ni bilo kršeno načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6. Nasprotni udeleženec vsebinsko izpodbija zgolj odločitev o določitvi višine oziroma zvišanju njegove preživninske obveznosti. Po določilu prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se spremenile potrebe preživninskega upravičenca A. A. S sporazumom o določitvi preživnine mu je bila določena preživnina, ko je bil star štiri mesece, sedaj pa je srednješolec s stroški povezanimi s šolanjem (izdatki za šolske potrebščine in šolsko opremo, oblačila za praktični pouk, mesečna vozovnica za prevoz v B., kjer se nahaja njegova šola), stroški za prehrano, športno opremo, higienske pripomočke, za korekcijska očala in stroški za zadovoljitev bivanjskih potreb. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da A. A. biva v najemniškem stanovanju z mamo in dvema sestrama in da stroški najemnine in obratovalni stroški skupaj mesečno znašajo 600 EUR oziroma 150 EUR na člana družine. Nedvomno so se torej stroški za zadovoljitev preživninskih potreb mld. A. A. zvišali, česar nasprotni udeleženec v pritožbi izrecno tudi ne prereka. Hkrati je sodišče ugotovilo, da so se spremenile okoliščine tudi na strani nasprotnega udeleženca. Ta je do meseca avgusta 2022 v povprečju prejemal dohodek v višini 1800 EUR, kasneje pa zaradi bolezni precej manj, saj prejema dohodek v povprečni višini 1200 EUR mesečno.

7. To so bile okoliščine, ki so narekovale sodišču ponovno določitev preživninske obveznosti v skladu z določilom 189. člena DZ. Po navedenem določilu se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev. Po določilu drugega odstavka 190. člena DZ mora preživnina zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Sodišče prve stopnje sicer ni ocenilo, koliko znaša skupni mesečni strošek za zadovoljevanje potreb mld. otroka, kot je to običajno v preživninskih odločbah. Kljub tej pomanjkljivosti odločbe pa preizkus njene pravilnosti ni onemogočen. Že zgolj stroški prebivanja A. A. znašajo 150,00 EUR mesečno, tem stroškom pa treba prišteti še vse prej naštete stroške, ki so povezani z njegovim šolanjem, prehrano, oblačili, obutvijo, športnimi aktivnostmi, stroški higiene, pri čemer uporablja posebne kozmetične proizvode zaradi atopičnega dermatitisa in stroški očal. Tako ne more biti dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je preživnino za mld. A. A. s 93,83 EUR zvišalo na znesek 150,00 EUR.

8. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bo nasprotni udeleženec zmogel izpolnjevati tako zvišano preživninsko obveznost, saj po neprerekanih ugotovitvah sodišča prve stopnje prejema neto mesečni dohodek v višini 1200 EUR in je višji od dohodka matere A. A. (900 EUR mesečno), na kateri pa je tudi bistveno večje breme vzgoje in skrbi za otroke udeležencev.

9. Pritožba nasprotnega udeleženca se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 N. Betetto v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Založba Uradni list RS, 2. knjiga, str. 574.