Jedro

Postopka za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče voditi zoper storilca, ki ni procesno sposoben. Vročitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja takšnemu storilcu ne more imeti pravnih učinkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog storilca A.P. za vrnitev v prejšnje stanje z dne 3. 10. 2012. Zoper takšno odločitev se pritožuje storilčeva zagovornica zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o prekrških, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb 42.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter kršitve materialnega prava. V pritožbi navaja, da so razlogi izpodbijanega sklepa nejasni, nerazumljivi in pomanjkljivi in da bi moralo prvostopenjsko sodišče glede na navedbe v vlogi z dne 3. 10. 2012, ki jo je storilec kot laik naslovil kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sklepati, da vlaga predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 23. 3. 2012. Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje storilčevo vlogo z dne 3. 10. 2012, ki jo je na storilec naslovil kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, zavrglo kot nedovoljeno, saj je s to vlogo predlagal, da se mu dovoli vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. V skladu z 89. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se ga v predmetni zadevi uporablja na podlagi prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (ZP-1) se namreč lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje samo zaradi zamude roka za napoved pritožbe ali roka za pritožbo zoper sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. Takšno stališče prvostopenjskega sodišča je sicer pravilno, vendar pa zagovornica utemeljeno navaja, da bi glede na to, da je storilec predlog vložil kot laik in glede na navedbe v tem predlogu, takšen predlog, ki je bil formalno naslovljen kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilec je namreč v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kot tudi v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki predstavljata dve različni vlogi, navajal. da je zaradi organske psihoze in organskega ter alkoholnega delirija dalj časa bil nezmožen kontrolirati svoja dejanja in ravnanja, da svojega ravnanja ni imel pod kontrolo in se ni zavedal svojega ravnanja, pošte naslovljene nanj pa je zalagal in jih do prihoda iz Psihiatrične bolnišnice V. tako on, kot njegovi najbližji niso našli. Priložil je tudi obvestilo zdravniku z dne 28. 9. 2012 (list. št. ...), iz katerega izhaja, da je bil hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici V. od 18. 6. 2012 do 28. 9. 2012, zdravniško potrdilo z dne 2. 10. 2012 (list. št. ...) in pisno izjavo sestre M. D. z dne 2. 10. 2012 (list. št. ...), iz katere izhaja, da se je storilec po tragični izgubi tri in pol leta starega sina 29. aprila 2011, vdal alkoholizmu in konec leta 2011 začel padati v depresijo in apatičnost, nakar se je stanje maja 2012 tako poslabšalo, da je junija 2012 ostala edina rešitev to, da ga osvestijo in da se sam odloči za zdravljenje. Po mnenju pritožbenega sodišča je s takšnimi navedbami in dokazili storilec smiselno zatrjeval odsotnost obstoja njegove procesne sposobnosti v času vročanja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 23. 3. 2012. V spisovnem gradivu je sicer z vročilnico pripeto k list. št. 11 spisa izkazana formalno pravilna vročitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je storilcu bil vročen na podlagi fikcije v skladu s četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, vendar pa ob zatrjevanjih kot izhajajo iz storilčevih vlog obstaja najmanj dvom o tem ali takšna vročitev lahko ima pravne posledice za storilca, če le-ta v času vročanja ni bil sposoben razumeti pomen svojega ravnanja in imeti v oblasti svoje ravnanje.

Uresničevanje pravic iz 22. (enako varstvo pravic), 23. (pravica do sodnega varstva) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave RS terja procesno sposobnega subjekta, ki razume procesni položaj in je tudi sposoben aktivno ravnati v smeri zaščite svojih pravic, kar za posameznika, ki je duševno bolan, ni mogoče trditi. Zakon zato predvideva prekinitev postopka, če je storilec začasno duševno zbolel ali je pri njem nastala začasna duševna motnja, kot to določa prvi odstavek 124. člena ZP-1 (tako Vrhovno sodišče RS v sodbi IV Ips 36/2009 in ostale z dne 20. 10. 2009). Čeprav v predmetni zadevi ne gre za postopek o prekršku, ne more biti nobenega dvoma, da je tudi za postopek izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pomembna procesna sposobnost storilca. Zato ima pritožba prav, ko navaja, da vročitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu, za katerega se kasneje izkaže, da v času vročanja ni bil sposoben razumeti pomena sodnih pisanj in imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more zanj imeti pravnih učinkov, saj se glede na takšno stanje ne bi bil zmožen braniti z vlaganjem pravnih sredstev oziroma v celoti uveljaviti pravico do pravnega sredstva. Prvostopenjsko sodišče v času vročanja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni imelo podlage, da bi podvomilo o storilčevi procesni sposobnosti, vendar pa se je po mnenju pritožbenega sodišča takšen dvom pojavil na podlagi storilčevih vlog z dne 3. 10. 2012 in bi zato bilo potrebno storilčevo vlogo naslovljeno kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, glede na njeno vsebino in stanje zadeve obravnavati v smeri predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot to utemeljeno navaja zagovornica.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

V ponovljenem postopku bo tako smotrno storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 3. 10. 2012, presojati v luči predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in ugotoviti, ali je na podlagi navedb v vlogah z dne 3. 10. 2012 in predloženih dokazil k tema vlogama in po potrebi na podlagi dodatno izvedenih dokazov mogoče ugotoviti, da je v času vročanja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri storilcu bila podana začasna duševna motnja ali začasna duševna bolezen, ki je bistveno vplivala na njegovo procesno sposobnost vlaganja pravnih sredstev in na podlagi teh ugotovitev presoditi, ali je bila vročitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi vsebinsko pravilna in ali lahko ima takšna vročitev posledice za storilca. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je storilec 3. 10. 2012 vložil dve vlogi, pri čemer je sodišče prve stopnje odločilo le o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kar pomeni, da bo o drugi vlogi – predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja potrebno še odločiti.