Jedro

Čeprav o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče, postopek naložitve plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek, ampak tako imenovani adhezijski postopek, v katerem upnik šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov, to je pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov, ki se nato izterjujejo kot denarna terjatev. S sklepom o določitvi sodnih penalov tako sodišče določi povsem novo obveznost dolžnika, pri čemer je skladno z drugim odstavkom 212. člena ZIZ predpostavka za njegovo izvršljivost pravnomočnost. Po 313. členu ZPP pa v primeru vložitve pritožbe začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi odločbe, s katero je sodišče druge stopnje odločilo o pravnem sredstvu.

Dolžniku je bilo naloženo upnici oziroma njenemu zakonitemu zastopniku omogočiti vstop, torej dati možnost vstopa, kar pomeni, da na dan in uro, ko bi upnica želela preveriti stanje nepremičnine, zagotovi, da so prostori odklenjeni. Dolžnik bi tako naloženo obveznost kršil le, če se na poziv upnice ne bi odzval oziroma ji ogleda nepremičnine ne bi omogočil. Šele v tem primeru bi bila upnica upravičena do naloženih sodnih penalov.

Izrek

I.Pritožba upnice se zavrne se v izpodbijani I. in naložitvenem delu III. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pritožbi dolžnika se ugodi in se v izpodbijani II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi tudi v preostalem delu in se sklep o izvršbi z dne 26. 1. 2023 razveljavi in se razveljavilo opravljena izvršilna dejanja ter se predlog za izvršbo zavrne, v III. točki izreka pa tako, da je upnica dolžna dolžniku v 8 dneh povrniti še 724,41 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

III.Upnica je dolžna dolžniku v roku 8. dni od prejema sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 323,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila, sama pa krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo sklep o izvršbi z dne 26. 1. 2023 v prvi alineji točke I. izreka razveljavilo za znesek, ki presega znesek 3.510,00 EUR (to je za znesek 2.700,00 EUR) in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo ter postopek ustavilo (I. točka izreka). V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je upnica dolžna dolžniku v 8 dneh povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 45,33 EUR, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno plačilo stroškov in tečejo vse do plačila (III. točka izreka).

2.Zoper sklep vlagata upnica in dolžnik pravočasno pritožbo. Upnica sklep sodišča prve stopnje izpodbija v I. in III. točki izreka zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikov ugovor v celoti zavrne kot neutemeljen, dolžniku pa naloži v plačilo vse stroške postopka.

3.Dolžnik sklep izpodbija v zavrnilnem delu in glede stroškov postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika v celoti ugodi, upnici pa naloži v plačilo vse stroške izvršilnega postopka oziroma da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4.V vloženih odgovorih na pritožbo stranki predlagata zavrnitev pritožb nasprotne stranke.

5.Pritožba upnice ni utemeljena, pritožba dolžnika je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

O pritožbi upnice:

6.Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na plačilo sodnih penalov za obdobje od 25. 6. 2022 do 22. 9. 2022, temelji na stališču, da je zaradi vložene pritožbe zoper sklep o določitvi sodnih penalov z dne 8. 6. 2022 15-dnevni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz zgoraj navedenega sklepa začel teči prvi dan po vročitvi sklepa pritožbenega sodišča o vloženi pritožbi dolžniku, zaradi česar je upnica upravičena do izterjave sodnih penalov le za obdobje od 23. 9. 2022 do 17. 1. 2023.

7.Stališče izpodbijanega sklepa, da je dodatni rok, določen v sklepu o določitvi sodnih penalov po svoji naravi naknadni izpolnitveni - paricijski rok, ki v primeru vložene pritožbe začne teči prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu, je pravilno. Čeprav o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti naloži plačilo sodnih penalov, odloči izvršilno sodišče, postopek naložitve plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek, ampak tako imenovani adhezijski postopek, v katerem upnik šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov, to je pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov, ki se nato izterjujejo kot denarna terjatev. S sklepom o določitvi sodnih penalov tako sodišče določi povsem novo obveznost dolžnika, pri čemer je skladno z drugim odstavkom 212. člena ZIZ predpostavka za njegovo izvršljivost pravnomočnost. Po 313. členu ZPP pa v primeru vložitve pritožbe začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi odločbe, s katero je sodišče druge stopnje odločilo o pravnem sredstvu. Navedeno izhaja tudi iz 11. točke obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 944/2022 z dne 31. 8. 2022, s katerim je bila potrjena določitev sodnih penalov.

8.Pritožba upnice je tako neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnika:

9.V izvršilnem postopku za izterjavo sodnih penalov po upnikovem predlogu za izdajo sklepa o izvršbi se ugotavlja, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila, torej ali je dolžnik ravnal v nasprotju z obveznostjo, ki mu je bila določena v sklepu o določitvi sodnih penalov, zaradi česar bi nastopila v sklepu predvidena sankcija.

10.S sklepom o določitvi sodnih penalov I 195/2020 z dne 8. 6. 2022 je bila dolžniku v dodatnem roku naložena izpolnitev nedenarne obveznosti, in sicer da mora zakonitemu zastopniku upnice A. A. zaradi preverjanja stanja omogočiti vstop v vse zaprte prostore nepremičnine na naslovu Cesta 6a.

11.Sodišče prve stopnje je zaključilo, da dolžnik te svoje obveznosti ni izpolnil. Postavilo se je na stališče, da je dolžnik tisti, ki bi moral upnici oziroma njenemu zakonitemu zastopniku izkazati pripravljenost na izpolnitev in da bi upnica prišla v zamudo šele, če se njegovemu pozivu ne bi odzvala. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev materialnopravno napačna. Kot navedeno, je bilo dolžniku naloženo upnici oziroma njenemu zakonitemu zastopniku omogočiti vstop, torej dati možnost vstopa, kar pomeni, da na dan in uro, ko bi upnica želela preveriti stanje nepremičnine, zagotovi, da so prostori odklenjeni. Dolžnik bi tako naloženo obveznost kršil le, če se na poziv upnice ne bi odzval oziroma ji ogleda nepremičnine ne bi omogočil. Šele v tem primeru bi bila upnica upravičena do naloženih sodnih penalov. Ker pa je bilo v postopku ugotovljeno (in med strankama nesporno), da upnica dolžnika ni nikoli kontaktirala oziroma zahtevala vstopa v nepremičnino, zavrnitev dolžnikovega ugovora ni pravilna. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Glede na delno spremembo odločitve o ugovoru je sodišče druge stopnje spremenilo tudi odločitev o stroških ugovornega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je po spremembi z ugovorom uspel v celoti, zato je sodišče druge stopnje glede na določbo 38. člena ZIZ in 154. člena ZPP odločilo, da mu je upnica dolžna povrniti vse nastale in potrebne stroške ugovora. Le te je sodišče prve stopnje odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo v znesku 769,74 EUR.

O pritožbenih stroških:

13.Upnica s svojo pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na uspeh dolžnika v pritožbenem postopku je sodišče druge stopnje odločilo, da je upravičen do priglašenih in potrebnih stroškov pritožbe (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na vrednost spornega dela mu je priznalo stroške sestave pritožbe (300 točk; Tar. št. 31 OT) ter 2% materialnih stroškov in priglašeni 22% DDV, kar znaša skupaj s plačano sodno takso 323,99 EUR.

14.Glede priglašenih stroškov odgovora na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krijeta stranki sami, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč nista navedli ničesar, kar sodišču druge stopnje še ne bi bilo poznano in bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Tako tudi sodna praksa v odločbah VSL sklep III Ip 647/2017, VSL sklep III Ip 5642/2013, VSL sklep I Ip 3229/2008, in VSL sklep II Ip 3147/2013.