Jedro

Dejstvo, da si je tožnik sam organiziral delo, čeprav bi o tem moral obvestiti delovodjo, nakar se je pri nepravilno organiziranem delu poškodoval, toženega delodajalca razbremeni krivde za nastalo škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 3,800.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je namreč, da je tožnik sam odgovoren za škodo zaradi nepravilnega in nepazljivega dela. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaradi predhodne poškodbe na levi roki je tožnik zelo občutljiv za mraz, zaradi česar si je kritičnega dne, ko je bila temperatura pod lediščem, izgovoril, da bo gradbene elemente čistil v zaprtem prostoru. V tej smeri je že doslej ponudil več dokazov, vendar niso bili izvedeni. Tako ni mogel dokazati svoje prizadetosti zaradi predpoškodbe. Sicer pa tožnik ni mogel vplivati na premikanje zelo težkih gradbenih elementov, ki so sami po sebi nevarna stvar. Škodo bi lahko preprečil le, če bi se uprl opraviti naloženo mu delo.

Toženi stranki na revizijo nista odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Železni gradbeni elementi, ki jih je tožnik čistil, sami po sebi, kljub svoji teži, ne predstavljajo nevarne stvari, niti ne more čiščenje takšnih elementov samo po sebi predstavljati nevarne dejavnosti. Sodišči druge in prve stopnje sta izhajali iz pravilnega pravnega izhodišča, da tožena stranka, za katero je tožnik opravljal delo, odgovarja po krivdnem načelu (prvi odstavek 154. člena ZOR) z obrnjenim dokaznim bremenom. To pomeni, da se ta lahko razbremeni svoje odgovornosti, če dokaže, da za nastanek škode ni kriva.

Dejanske ugotovitve o poteku dogodkov dne 7.12.1995 in o načinu tožnikovega dela so omogočile prav to: tožena stranka je namreč dokazala, da je tožnik za nastalo škodo izključno sam odgovoren. Delo mu je bilo odrejeno v skupini in na prostem. Železni elementi so namreč tako težki, da jih lahko varno premikata le dva delavca.

Drugačen način dela od odrejenega si je tožnik organiziral in zamislil sam, saj je na lastno odgovornost, potem ko mu je viličarist nekaj elementov zapeljal v zaprt prostor, začel čistiti sam, pri čemer tudi ni poskrbel za njihovo stabilnost ob položitvi na tla. Odločilno pa je, da je ugotovljeno, da bi mu predpostavljeni delovodja, če bi ga o tem predhodno obvestil, delo v zaprtem prostoru dovolil in mu tudi odredil delavca, ki bi mu pri tem pomagal. Tožnikova krivda je prav v tem, ker se ni poslužil ustaljenega postopka in ker tudi sam ni storil vsega, da bi delo lahko varno potekalo. Do zdrsa enega od elementov in do njegovega padca na levo roko je namreč prišlo v izključni posledici njegove lastne odločitve, pri čemer mu nihče ni ukazal, naj dela na način, ki se ga je poslužil. Navedene dejanske ugotovitve, ki so pogojevale pravno razlago, po kateri je tožnik sam odgovoren za nastalo škodo, ne podpirajo revizijske teze, ki išče vzrok za poškodbo v dejstvu, da je toplejši prostor tožnik za delo iskal zato, ker je zaradi prejšnje poškodbe roke bil zelo občutljiv za mraz. Ni jasno, v čem revizija v tem obsegu vidi pravno podlago, po kateri bi bilo mogoče ugotoviti odgovornost tožene stranke za nastalo škodo - najsi bo to ob uporabi določbe 154. člena ZOR o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom, ali ob zatrjevani odgovornosti za nastalo škodo od nevarne stvari. Ker je ugotovljeno, da je tožniku bila dana možnost, da mu delo v toplejšem prostoru organizira predpostavljeni delovodja, je pravno nepomembno raziskovati, ali je bil in koliko je bil občutljiv na delo v hudem mrazu. V tej smeri torej revizija neutemljeno očita izpodbijani sodbi tako bistveno kršitev določb pravdnega postopka kot tudi zmotno uporabo materialnega prava. Razlogi izpodbijane sodbe so izčrpni in jih je mogoče preizkusiti, pravna razlaga pa ob dejanskih ugotovitvah lahko pripelje le do sklepanja o neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).