Jedro

Toženka je otroški dodatek v višjem znesku prejemala neupravičeno, ker je bila odločba o višjem znesku otroškega dodatka z dokončno in pravnomočno odločbo odpravljena in ji je bil priznan nižji znesek otroškega dodatka. Ker toženka ni odgovorila na tožbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je dolžna neupravičeno prejete zneske otroškega dodatka vrniti tožnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača znesek 307,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: - od zneska 11,85 EUR od 14. 12. 2009 do plačila, - od zneska 74,01 EUR od 14. 1. 2010 do plačila, - od zneska 74,01 EUR od 12. 2. 2010 do plačila, - od zneska 74,01 EUR od 12. 3. 2010 do plačila, - od zneska 74,01 EUR od 14. 4. 2010 do plačila, v 8 dneh.

Zoper sodbo se je, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pritožila tožena stranka. Predlaga, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je bila njena napaka le v tem, da ni preverila izračuna višine otroškega dodatka, pregledala je samo končno vsoto prejemka ter obdobje, za katerega ji je bil otroški dodatek priznan. Napako pri izračunu je storila delavka Centra za socialno delo, neutemeljeno se jo obtožuje, da je ravnala nepošteno. Del odgovornosti za nastalo preplačilo nosi delavka, ki je izdelala izračun otroškega dodatka. Pritožbi prilaga kopijo vloge za otroški dodatek, v kateri se vidi višina njenih prejemkov in prejemkov njenih družinskih članov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za njeno izdajo, kot jih določa 318. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - Odl. US, 121/08 - Skl. US, 57/09 - Odl. US, 12/10 - Odl. US, 50/10 - Odl. US in 107/10 - Odl. US), ki se po 19. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) uporablja za postopek v socialnih sporih. Toženi stranki je bila tožba pravilno vročena 20. 8. 2011, kot izhaja iz spisu priložene vročilnice (list. št. 5). V pozivu prvostopenjskega sodišča je bila tožena stranka pravilno opozorjena, da mora na tožbo odgovoriti v 30 dneh, ker bo sicer sodišče izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo. Rok za vložitev odgovora na tožbo je potekel 19. 9. 2011, ne da bi ga sodišče prejelo. Pri zahtevku za povrnitev neutemeljeno prejetega zneska otroškega dodatka ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi ter dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali s splošno znanimi dejstvi.

Tožena stranka v pritožbi priznava, da izračun višine otroškega dodatka ni bil pravilen, ker niso bili pravilno upoštevani dohodki članov družine. Pravice do družinskih prejemkov so se po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP, Ur. l. RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 5/07, 5/08, 10/08, 12/08, 73/08, 8/09, 53/09, 7/10, 56/10, 3/11, 57/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 - ZUJF), ki se je uporabljal do 31. 12. 2011, uveljavljale v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10), če z ZSDP ni bilo drugače določeno. Iz listin, ki jih je tožbi priložila tožeča stranka se vidi, da je bila toženi stranki za čas od 1. 10. 2009 do 30. 9. 2010 z odločbo Centra za socialno delo A. št. 1211-2354/2009 z dne 9. 10. 2009 priznana pravica do otroškega dodatka v višini 96,57 EUR mesečno. Odločba je bila toženi stranki vročena 13. 10. 2009 in je postala pravnomočna. Po ugotovitvi pravilnega izračuna višine dodatka je Center za socialno delo A. dne 31. 3. 2010 po uradni dolžnosti s sklepom obnovil postopek in istega dne na podlagi 270. člena ZUP izdal odločbo, s katero je prejšnjo odločbo z dne 9. 10. 2009 odpravil in na novo odločil, da ima tožena stranka pravico do otroškega dodatka v omenjenem obdobju v znesku 22,56 EUR mesečno. Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je bila odločba 2. 4. 2010 vročena toženi stranki, ni je izpodbijala s pravnim sredstvom ter je postala dokončna in pravnomočna. Odločitev o novi višini otroškega dodatka pomeni pravno podlago za zahtevek za vračilo preveč prejetega dodatka v znesku 307,89 EUR, toženo stranko je Center za socialno delo A. z obvestilom oziroma dopisom z dne 8. 12. 2010 tudi pozval, da vrne neupravičeno pridobljena denarna sredstva v skladu z določbo o povrnitvi stroškov iz 103. člena ZSDP. Če Center ne izterja neupravičeno pridobljenih denarnih sredstev v 90 dneh od pravnomočne odločbe dokumentacijo pošlje ministrstvu, ki preko državnega pravobranilstva začne postopek zaradi vračila neupravičeno pridobljene premoženjske koristi, v obravnavanem primeru preveč prejetega otroškega dodatka.

Tožena stranka se tudi na poziv Centra za socialno delo A. ni odzvala in preveč prejetega zneska ni vrnila. Tožnica je v tožbi navedla, da je previsoko plačilo posledica nepravilne prijave dohodkov. Iz fotokopije vloge za priznanje pravice se vidi, da je bil znesek dohodka toženkinega moža popravljen, ni pa jasno kdaj. Ne glede na navedeno, sklicevanje na opustitev oziroma napako delavca Centra za socialno delo A. pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, po 2. odstavku 338. člena ZPP pa se zamudna sodba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati. Morebitna napaka oziroma neupoštevanje pravilnih podatkov o dohodkih družinskih članov tožene stranke ne pomeni, da tožena stranka lahko neupravičeno prejeta sredstva, tudi v nasprotju s pravnomočno odločbo, izdano v obnovi postopka, obdrži. Sodišče prve stopnje se je pri utemeljitvi zamudne sodbe pravilno sklicevalo na odpadlo pravno podlago in po 3. odstavku 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo) ugodilo tožbenemu zahtevku. Glede na dejstvo, da tožena stranka ni ugovarjala navedbam tožeče o nepravilnih podatkih v vlogi, je sodišče prve stopnje na podlagi 193. člena OZ in 3. odstavka 103. člena ZSDP utemeljeno naložilo plačilo zamudnih obresti od dneva neupravičene pridobitve.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.