Jedro

Pritožba zoper sklep višjega sodišča o pritožbenih stroških kot delu sodbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi, v zakonu ni predpisana. Zato tožeča stranka ne more imeti pravovarstvene potrebe za vložitev pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožeče stranke, vložene dne 27.6.2014 zoper sklep o stroških, vsebovan v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1497/2013 z dne 15.5.2014, zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da je pritožba dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 333. in prvi odstavek 363. člena ZPP). Zato je sklepalo, da pritožbe zoper odločbo sodišča druge stopnje ni dopustno vložiti.

2. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila in uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ga „razveljavi“ in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma da samo ugodi zahtevku tako, da vsaki stranki naloži, da nosi svoje stroške pritožbenega postopka oziroma, da tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje s sodbo odloči o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve (prvi odstavek 310. člena ZPP). Med stranske terjatve sodi odločitev o stroških postopka. Ko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi zoper sodbo odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Zoper pravnomočno sodbo (katere del je tudi odločitev o pravdnih stroških), izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo, če so izpolnjeni pogoji iz 26. poglavja ZPP.

5. Tožeča stranka je 11.7.2014 revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1497/2013 z dne 15.5.2014 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Pg 606/2009 z dne 2.7.2013 tudi vložila (redna št. 83).

6. Vrhovno sodišče (v nadaljevanju VS) je res pristojno za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje (tretji odstavek 106. člena Zakona o sodiščih, v nadaljevanju ZS). V skladu s 1. točko 37. člena ZPP pa je pristojno tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč. Vendar navedeni določbi v konkretnem primeru ne moreta biti podlaga za odločanje Vrhovnega sodišča o pritožbi zoper sklep kot del sodne odločbe (v sodbi), s katerim je sodišče druge stopnje odločilo o stroških postopka z odgovorom na pritožbo. VS namreč kot pritožbeno sodišče odloča o pritožbah „npr. o pritožbi zoper sklep višjega sodišča, s katerim je kaznovalo udeležence v postopku, ki je v vlogi žalil sodišče, ali v pritožbi zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev višjega sodnika“(1).

7. Pritožba zoper sklep višjega sodišča o pritožbenih stroških kot delu sodbe, s katero je bilo odločeno o pritožbi, v zakonu ni predpisana. Zato tožeča stranka ne more imeti pravovarstvene potrebe za vložitev pritožbe. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 333. v zvezi s prvim odstavkom 363. člena ZPP).

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in sama nosi pritožbene stroške.

(1) Primerjaj Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2010, 1. knjiga, N. Betetto, str. 209.