Jedro

Če stranka v pritožbi navede nova dejstva in predlaga nove dokaze, ne da bi verjetno izkazala, da jih ni mogla navesti in predlagati do konca glavne obravnave na prvi stopnji, jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Predlog tožeče stranke za priznanje stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 95.516,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.9.1996 dalje do plačila in 58.490,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1999 dalje, vse v osmih dneh pod izvršbo.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer naj se toženi stranki priznajo tudi stroški postopka. V pritožbi navaja, da bi bilo potrebno upoštevati pri odločitvi o zadevi med strankami sklenjen dogovor, po katerem je toženec tožniku plačal glavnico po računu št. 45/94 ter brezplačno izročil nekatere vstopnice za koncerte, ki jih je toženec organiziral. S tem je bila zadeva dejansko med strankama likvidirana. Dogovor je bil sklenjen v prisotnosti prič B.O. in I.J. ki ju predlaga za zaslišanje.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi do konca glavne obravnave na prvi stopnji izvedenih dokazov dejansko stanje glede bistvenih okolnosti spora pravilno in popolno ugotovilo in nanj tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti drugih takih kršitev, ki bi jih moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Tožena stranka šele v pritožbi zatrjuje, da naj bi bila terjatev tožeče stranke poravnana na podlagi dogovora med pravdnima stranka in predlaga glede te okoliščine tudi zaslišanje dveh novih prič. Po 1. odst. 496. a čl. ZPP se namreč v postopku o gospodarskih sporih lahko v pritožbi navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do konca glavne obravnave. V predmetnem primeru pa tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj teh navedb ni podala oz. teh dokazov predlagala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, zaradi česar jih pritožbeno sodišče niti ni moglo upoštevati. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo, saj ta ni bil potreben, ker v njem ni ničesar takega, kar bi pripomoglo k razjasnitvi zadeve.