Jedro

Ker v primeru prehoda premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride do kvalitativnih razlik pri obsegu odgovornosti za obveznosti kot posledici različnih pravnih režimov pred prenosom podjetja (osebna odgovornost fizične osebe, ki je opravljala dejavnost kot samostojni podjetnik) in po njem (odgovornost pridobitelja po pravilih o odgovornosti kapitalskih družb), tak položaj ureja 672. člen ZGD-1. Omenjeni člen določa, da za obveznosti odgovarja podjetnik z vsem svojim premoženjem, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register. Odgovornost fizične osebe za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja na kapitalsko družbo, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem) in subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v 4. in 5. točki izreka potrdi.

II. Upnik in tretji dolžnik sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ugodilo ugovoru tretjega dolžnika, sklep o dovolitvi izvršbe razveljavilo za tretjega dolžnika in predlog za izvršbo zoper tretjega dolžnika zavrglo (4. točka izreka) ter odločilo, da je upnik dolžan tretjemu dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (5. točka izreka).

2. Zoper 4. in 5. točko sklepa se pritožuje upnik, ki navaja, da se je tretji dolžnik kot samostojni podjetnik zavezal kot solidarni porok in bil 17. 12. 2011 izbrisan iz registra, pri čemer pa se upnik ni mogel seznaniti z razlogi za izbris in njegovim statusnim preoblikovanjem. Ker je zaupal v podatke v poslovnem registru, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Upnik nasprotuje opredelitvi sodišča, da obveznost ni prešla na tretjega dolžnika, saj upoštevajoč določbo 672. člena ZGD-1 fizična oseba, ki je dejansko razpolagalec s premoženjem samostojnega podjetnika, odgovarja za pred prenosom podjetja v sodni register nastale obveznosti. Novo ustanovljena kapitalska družba je glavni dolžnik poroštvene obveznosti, kar pa ne pomeni, da tretji dolžnik kot fizična oseba ni odgovoren za izpolnitev obveznosti. Nasprotuje mnenju sodišča prve stopnje, da bi moral najprej terjati pravnega naslednika samostojnega podjetnika in šele ob neuspešnosti uveljavljati plačilo od tretjega dolžnika. Po prepričanju upnika namen 672. člena ZGD-1 ni v ustvarjanju pogojne in subsidiarne obveznosti prenosnika podjetja, temveč je v varstvu položaja upnika, ki bi se sicer bistveno spremenil. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da ugovor tretjega dolžnika kot neutemeljen zavrne in tretjemu dolžniku naloži povrnitev stroškov ugovornega in pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžnikom. Tretji dolžnik v odgovoru predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter mu prizna stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, kamor sodi tudi d.o.o. (drugi odstavek 579. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1), pri čemer ZGD-1 loči dve obliki takšnega statusnega preoblikovanja, in sicer: (1) s prenosom podjetnikovega podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali (2) s prenosom podjetnikovega podjetja na prevzemno kapitalsko družbo (prvi odstavek 667. člena ZGD-1). Z obema navedenima oblikama preoblikovanja preidejo na kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek 667. člena ZGD-1). Iz podatkov poslovnega registra je razvidno, da je bil tretji dolžnik kot samostojni podjetnik 17. 2. 2011 izbrisan iz registra. Naslednji dan po izbrisu tretjega dolžnika podjetnika, torej dne 18. 2. 2011, je bil v sodni register vpisan prenos njegovega podjetja na novo ustanovljeno družbo C., d.o.o. (sedaj J., d.o.o.). Glede na te ugotovitve je treba šteti navedeno novo ustanovljeno družbo kot univerzalno pravno naslednico tretjega dolžnika podjetnika.

7. Ker v primeru prehoda premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride do kvalitativnih razlik pri obsegu odgovornosti za obveznosti kot posledici različnih pravnih režimov pred prenosom podjetja (osebna odgovornost fizične osebe, ki je opravljala dejavnost kot samostojni podjetnik) in po njem (odgovornost pridobitelja po pravilih o odgovornosti kapitalskih družb), tak položaj ureja 672. člen ZGD-1. Omenjeni člen določa, da za obveznosti odgovarja podjetnik z vsem svojim premoženjem, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register. Odgovornost fizične osebe za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja na kapitalsko družbo, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem) in subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni (Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV založba, Ljubljana 2007, strani 934-935).

8. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo, da obveznost dolžnika ni prešla na tretjega dolžnika, ker upnik ni dokazal, da je naprej poskusil terjatev izterjati od pravnega naslednika tretjega dolžnika podjetnika, zaradi česar je predlog za izvršbo zoper tretjega dolžnika preuranjen. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je podan ugovorni razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da obveznost še ni prešla na tretjega dolžnika, in na tej podlagi sklep o dovolitvi izvršbe razveljavilo ter zavrglo predlog za izvršbo.

9. Nepomembne so tudi navedbe upnika, da se je zanesel na podatke v poslovnem registru in zaradi tega ne bi smel trpeti škodljivih posledic. Iz podatkov poslovnega registra je jasno razvidno, da je bil tretji dolžnik izbrisan, na spletni strani AJPES-a pa je mogoče ugotoviti, da so bili vpisani tudi podatki o njegovem statusnem preoblikovanju. V skladu s petim odstavkom 8. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) se od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljen, nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače. Če je torej neki podatek vpisan v sodni register, velja domneva, da je tretji za ta podatek vedel od dneva, ko je bil vpis tega podatka objavljen. Tudi v konkretnem primeru torej velja, da je upnik od dneva objave vpisa tega podatka o statusnem preoblikovanju v sodni register za to vedel, saj bi to lahko ugotovil z iskanjem po zgodovinskih imenih v poslovnem registru.

10. Upnik se pritožuje tudi zoper stroškovno odločitev, vsebovano v 5. točki izreka. Svoje pritožbe v tem delu ni obrazložil. Pritožbeno sodišče je ob uradnem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno določbo 38. člena ZIZ in stroške pravilno odmerilo.

11. Pritožba upnika tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo upnika zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ). Na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi tretji dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi stvari, zato ti stroški niso bili potrebni.