Jedro

Utemeljenost tožbenega zahtevka za potrebe izdaje sodbe zaradi izostanka v preživninskem sporu je ocenjevati iz tožbenih navedb in prilog k tožbi o višini osebnega dohodka toženca in njegovih gmotnih razmerah.

Izrek

Pritožba s e z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka ugodilo zahtevku tožnice, da ji mora toženec prispevati od 1. 10. 1997 dalje mesečno preživnino v znesku 20.000,00 SIT.

Zoper sodbo se je toženec pritožil iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Očital je sodišču prve stopnje, da mu je dalo napačen pravni pouk, češ da lahko izpodbija sodbo zaradi izostanka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Nadalje trdi, da je prosil tožnico, da opraviči njegovo odsotnost na obravnavi, češ da je imel na dan obravnave angino z visoko vročino. Trdi tudi, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

Opisuje, da ima nizko pokojnino in da poravnava vse stroške v zvezi z gospodinjstvom, v katerem živita s tožnico. V hiši živi tudi sin pravdnih strank, ki k stroškom gospodinjstva ne prispeva ničesar, čeprav ima dobre dohodke. Ne razume, kaj tožnica od njega zahteva, ni ji zmožen iz nizke pokojnine ničesar prispevati k preživljanju.

Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo čl. 81 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) glede na dejstvo, da ženo v celoti preživlja. Če bi ji plačeval mesečno preživnino v znesku 20.000,00 SIT, bi bil pahnjen na rob preživetja.

V odgovoru na pritožbo je tožnica zanikala navedbe v pritožbi, še posebej pa, da bi bil toženec na dan glavne obravnave bolan.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je res pogrešilo, ko je v sodbi (očitno pomotoma) dalo strankam napačen pravni pouk češ, da se more izpodbijati sodba zaradi izostanka zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ta pomota pa ni bistvena po čl. 353/I ZPP, ker ni za stranke privedla do posledic, ki bi mogle vplivati na zakonitost in pravilnost odločbe v škodo pritožnika.

Iz tožbenih trditev izhaja, da toženec k tožničinemu preživljanju ne prispeva v denarju. Pravdni stranki sta solastnika nekaj zemlje in majhne starejše hiše, ki obsega dve sobi, kuhinjo in kopalnico. Z njima živi 21 letni, zaposleni sin. Toženec je upokojenec z okoli 40.000,00 SIT pokojnine. Ti podatki iz tožbe so potrjeni s poročilom centra za socialno delo in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Pravna podlaga za odločanje o tem sporu je v čl. 50 ZZZDR. Ta določa, da mora zakonca, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ali je nesposoben za delo, preživljati drugi zakonec, kolikor je to v njegovi moči. Ko je sodišče prve stopnje razmišljalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi tega zakonitega določila, je iz tožbenih trditev ugotovilo, da je tožnica stara 53 let in nezaposlena. Splošno znano je, da ženske v teh letih brez poklica zaposlitve ne najdejo, tudi če so zdrave in sposobne delati. Oba zakonca sta, kar se tiče premoženja, na istem - solastnika starejše majhne hiše in nekaj zemlje. Pritrditi je tožnici, da se od polovice tega premoženja ne more preživljati. Toženec pa ima pokojnino v znesku okoli 40.000,00 SIT. Nobeden ne zatrjuje, da bi imel še druge preživninske obveznosti. Torej utemeljenost zahtevka, da naj toženec prispeva k preživnini tožnice, izhaja iz tožbenih navedb, pravna podlaga pa je za ta zahtevek v čl. 50 ZZZDR.

Pritožbene navedbe, ki zadevajo način gospodarjenja s skupnim premoženjem in s toženčevo pokojnino so vprašanje dejanskega stanja, ki pa po čl. 353/II ZPP ni predmet pritožbenega preizkusa.

Pritožnik svojih pritožbenih trditev o svoji bolezni na dan glavne obravnave ni podkrepil z nobenim dokazom (čl. 352 Zakona o pravdnem postopku), tožnica pa je ta pritožbeni razlog v odgovoru na pritožbo zanikala. Zato pritožbeno sodišče ni štelo, da je sodišče kršilo točko 6 čl. 332 ZPP, ker ni izkazanih splošno znanih okoliščin, zaradi katerih bi naj toženec izostal od naroka.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.