Posredovanje osebnih podatkov umrlih

Datum

21.03.2023

Številka

07121-1/2023/383

Kategorije

Postopki na centrih za socialno delo, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate 9. člen ZVOP-2, ki ureja osebne podatke umrlih in Smernice za centre za socialno delo, iz katerih izhaja, da drugi odstavek 10. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) določa omejitev glede pridobivanja podatkov po vsebini oz. vrsti (tj. če so podatki na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom). Omenjeno je, da lahko takšen predpis predstavlja določba 93. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV), zato naj se v praksi zahteva odvetnika zavrne, če bi zahtevani osebni podatki hkrati predstavljali predmet varovanja poklicne skrivnosti.

Sprašujete, kako je s posredovanjem osebnih podatkov, ki sicer sodijo pod varstvo 93. člena ZSV v primeru umrlih oseb. Zanima vas, ali se za posredovanje podatkov pokojnikov uporabljata tako 9. člen ZVOP-2 kot 93. člen ZSV in se zahteva odvetnika v tem delu zavrne ali se upošteva samo 9. člen ZVOP-2 in se podatki, če gre za pokojnike, lahko posredujejo na podlagi 10. člena ZOdv?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP meni, da odvetnik po 10. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) tudi po smrti posameznika podatkov na podlagi 93. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) ni upravičen prejeti. Podatki bi se lahko stranki posredovali na podlagi 9. člena ZVOP-2, če stranka izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja.

Obrazložitev

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pojasnjujemo, da mora za zakonito obdelavo osebnih podatkov, kamor štejemo tako zbiranje osebnih podatkov, kot tudi npr. vpogled v njih, obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

10. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16, 36/19 in 130/22, ZOdv) določa, da so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik te pravice nima, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Tako je IP v Smernicah za centre za socialno delo, ki so dostopne na https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_CSD_julij2017.pdf poudaril, da gre za take primere v okviru določbe 93. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk, ZSV), ki v drugem odstavku določa, da so strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo socialno varstvene storitve dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Skladno s četrtim odstavkom lahko dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti strokovnega delavca ali sodelavca, razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Zahtevo odvetnika bi bilo torej treba zavrniti, če bi zahtevani osebni podatki hkrati predstavljali predmet varovanja poklicne skrivnosti, prav tako pa se določba omejuje na materialne in socialne stiske posameznika. Gre za osebne podatke, ki jih CSD vodi v svojih zbirkah v zvezi z izvajanjem socialnovarstvenih storitev, teh podatkov pa odvetniki v nobenem primeru ne morejo pridobivati, saj niso del zbirk CSD v delu izvrševanja javnih pooblastil.

IP poudarja, da je namen določbe 93. člena ZSV varovanje osebne integritete in dostojanstva upravičenca, pri čemer se kot poklicna skrivnost varujejo podatki o materialnih in socialnih stiskah posameznika. IP skladno s svojimi pristojnostmi ni pristojen vsebinsko razlagati navedene določbe in vam predlagamo, da se v zvezi s tem obrnete na Socialno inšpekcijo. Zakonska določba po razumevanju IP ne preneha veljati s smrtjo zadevnega posameznika, prav tako lahko strokovnega delavca razreši dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti oseba sama, sodišče ali pa starši oz. skrbniki, kadar gre za mladoletne osebe in osebe pod skrbništvom. IP tako meni, da v primeru zahteve odvetnika po 10. členu ZOdv, upravljavec v povezavi z drugim odstavkom 93. člena ZSV, zahtevo zavrne tudi, če gre za podatke umrlega posameznika.

Nadalje IP meni, da določba 9. člena ZVOP-2 načeloma prevlada kot specialnejši in kasnejši predpis nad določbami ZSV. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZVOP-2 upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, in tistim uporabnikom, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja. Ob tem opozarjamo, da bi morala odvetnikova stranka dejansko izkazati pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja. Kot smo poudarili v mnenju št. 0712-1/2019/1904 z dne 5. 9. 2019 se mora pravni interes, ki ga mora izkazati posameznik, nanašati na vlagatelja (ne na morebitne tretje osebe) in mora biti neposreden, konkreten in praven. Pravni interes pomeni neposredno in na zakon oprto osebno premoženjsko ali nepremoženjsko korist (ne zadošča dejanski interes). Sklepati je mogoče, da je pravni interes za pridobivanje osebnih podatkov o umrlem lahko izkazan v primeru, če vlagatelj podatke o umrlem posamezniku potrebuje zaradi varovanja ali uveljavljanja svojih pravic pred tretjimi osebami, kar pomeni, da mora v svoji vlogi za pridobitev osebnih podatkov umrlega jasno navesti, katere svoje pravice bo varoval oziroma uveljavljal ter pred katerimi tretjimi osebami (npr. sodišče, zavarovalnica,…) bo te svoje pravice varoval oziroma uveljavljal. Če bo stranka torej izkazala pravni interes, se podatki posredujejo ne glede na določbe ZSV. Ob tem opozarjamo, da upravljavec ne sme razkrivati osebnih podatkov drugih oseb.

Drugače pa IP meni, da določbi tretjega in četrtega odstavka dopuščata, da v določenih primerih ZVOP-2 oziroma področni zakoni določeno področje uredijo drugače. Upravljavec lahko namreč ne glede na določbo drugega odstavka 9. člena ZVOP-2 osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače. Če drug zakon ne določa drugače, lahko upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi drugi osebi, ki izkaže, da namerava te podatke uporabljati za namene znanstvenega raziskovanja, zgodovinskega raziskovanja, izobraževalne, statistične ali arhivske namene (četrti odstavek). Četrti odstavek 93. člena ZSV izrecno določa, da se podatki iz drugega odstavka tega člena ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. Če gre torej za podatke, ki se obdelujejo v okviru 93. člena ZSV, posredovanje osebnih podatkov ni dopustno, saj v tem oziru predstavlja 93. člen ZSV specialno ureditev napram ZVOP-2. Podatkov se ne sme posredovati, ker predstavljajo poklicno skrivnost (razen če seveda gre za druge podatke, ki se ne nanašajo na materialne in socialne stiske posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja).

Kar se tiče petega odstavka 9. člena ZVOP-2, ki določa zakonito obdelavo osebnih podatkov za namene znanstvenega in zgodovinskega raziskovanja, izobraževalne, statistične ali arhivske namene ali izvajanje svobode izražanja, IP meni, da bi lahko glede na specialne določbe ZSV upravljavci (ki so za to področje skladno z ZSV posebej pooblaščeni, npr. v členu 113.a ZSV) obdelovali zakonito pridobljene osebne podatke umrlih za dopustne namene po ZSV, npr. za znanstveno raziskovalne in statistične namene. Teh podatkov pa ne bi smeli javno objaviti (tudi če gre za javne osebe). Četrti odstavek 93. člena ZSV namreč izrecno prepoveduje objavljanje podatkov na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo.

Upamo, da smo vam s podanimi napotili uspeli pomagati.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo