Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da na posebnem skupnem delu ni mogoč vpis solastninske pravice v korist drugega skupnega dela, je materialnopravno pravilno.

Po določbi četrtega odstavka 141. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je treba s predlogom za vpis (dokončnega) oblikovanja etažne lastnine zahtevati vse vpise iz 15.a člena tega zakona. Povedano pomeni, da je treba vpisati vse posamezne dele stavbe v etažni lastnini, vse njene skupne dele in vse njene posebne skupne dele (pri vsakem od slednjih tudi lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njihov predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist vsakokratnih lastnikov v predlogu naštetih posameznih delov stavbe in sicer na posebnih skupnih delih z identifikacijskimi številkami 0000-1984-11, 0000-1984-12, 0000-1984-129, 0000-1989-32 in 0000-1989-120 ter na splošnih skupnih delih stavb z identifikacijskimi številkami 0000-1984 (posebni del 0000-1984-130 in zemljišče s parcelno številko 1256/4) in 0000-19891-31 (posebni del 0000-1989-31 in zemljišča s parcelno številko 1256/44). Iz razlogov sklepa izhaja, da ni mogoče dovoliti predlaganega vpisa na posebnem delu 0000-1984-32, na katerem je bila predlagana vknjižba v korist posameznih lastnikov etažnih delov in v korist posebnega skupnega dela 0000-1984-1201, saj so lahko imetniki deležev na skupnih delih le lastniki posameznih delov. Ker pa so predlagatelji pri sestavi predloga in izračunanju deležev na posebnem skupnem delu 0000-1984-32 posebni skupni del 0000-1984-120 upoštevali kot posamezni del stavbe, kar posledično vpliva tudi na višino preostalih deležev, vpisa ni bilo mogoče dovoliti niti delno. V predlogu pa tudi niso bile pravilno označene listine, na podlagi katerih je bil predlagan vpis.

2. Zoper sklep se predlagatelji pritožujejo. V zadevi gre za dokončanje etažne lastnine za stavbe 0000-1984 in 0000-1989 po sporazumu o ugotovitvi solastninskih deležev na skupnih delih, napravah in zemljišču z dne 24.7.2014, skupaj z dvajsetimi izjavami. Predlog so predlagatelji vložili 31.1.2020, določba šestega odstavka 105. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), na katero se sklicuje sodišča, pa se uporablja od 1.7.2021. Sodišče je 24.3.2020 že določalo o vpisu, vendar zaradi tehničnih napak v aplikaciji eZK vpis ni bilo mogoče izvesti. To pa ne upraviči odlašanja z odločitvijo nadaljnjih sedemnajst mesecev. Iz določbe šestega odstavka 105. člena SPZ tudi sicer ne izhaja, da posebni skupni del ne bi mogel biti lastniško udeležen na nekem drugem skupnem delu. Navsezadnje je program eZK prej tak vpis omogočal. Predlagani vpisi ne ansprotujejo zakonski določbam, ki so veljali v času sklenitve sporazuma in niti še v času vložitve predloga. Toplotna postaja je skupna vsem posameznim delom stavb, pa tudi hišniškemu stanovanju, saj je le-to na toplotno postajo priključeno kot vsa ostala stanovanja. Tudi če bi držalo stališče sodišča, pa bi to moralo pomeniti, da zavrne samo predlog za vpis na posameznem delu 0000-1984-32, v preostalem delu pa so pogoji za vpis izpolnjeni, še zlasti to velja za hišniško stanovanje, katerega zemljiškoknjižna ureditev je bila osnovni moti za sklenitev sporazuma. Ne drži ugotovitev sodišča, da naj bi izračun deležev na toplotni postaji vplival na višino preostalih deležev. Izračun deležev na ostalih nepremičninah, ki so predmet predloga, hišniškega stanovanja ne vključuje, predlagane vpise je zato mogoče izvesti in so v skladu z zakonodajo. Kar se tiče označb listin pa ne gre za vsebinsko napako. Napako je mogoče odpraviti tako, da predlagatelji listine ponovno pripnejo in v rubriki „dodatni vpis“ dopišejo še podatke o predloženih izjavah. Podatki o teh izjavah sicer po mnenju predlagateljev niso odločilni za informatizirano zemljiško knjigo in potrebe zgodovinskega izpisa, saj je bistvena navedba in opis samega sporazuma.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stališče sodišča prve stopnje, da na posebnem skupnem delu ni mogoč vpis solastninske pravice v korist drugega skupnega dela, je materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na novo določbo šestega odstavka 105. člena SPZ2, temveč na splošne določbe o etažni lastnini. Etažna lastnina je namreč lastnina posameznega dela stavbe, ki jim pripada solastnina na skupnih delih stavbe. Že po naravi stvari skupni del zato ne more biti (so)lastnik drugega skupnega dela. Odločitev, da vpis v zvezi s posebnim skupnim delom 0000-1989-32 ni dovoljen, je zato pravilna.

5. V predmetni zadevi gre za dokončanje etažne lastnine za stavbi 1984 in 1989 na podlagi notarskega zapisa Sporazuma o ugotovitvi solastninskih deležev na skupnih delih, napravah in zemljišču. Po določbi četrtega odstavka 141. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je treba s predlogom za vpis (dokončnega) oblikovanja etažne lastnine zahtevati **vse vpise** iz 15.a člena tega zakona. Povedano pomeni, da je treba vpisati vse posamezne dele stavbe v etažni lastnini, vse njene skupne dele in vse njene posebne skupne dele (pri vsakem od slednjih tudi lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena). Ker je bilo zgoraj pojasnjeno, da vpisa skupnega dela 0000-1984-32 ni mogoče izvesti, predlogu glede na citirano določbo četrtega odstavka 141. člena ZZK-1 ni mogoče ugoditi niti v preostalem delu.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Pri prvi nepremičnini gre v naravi za toplotno postajo, pri drugi pa za hišniško stanovanje. 2 Nasprotno, pritrdilo je ugovoru predlagateljev, da se odločitev ne more opirati na določbo, ki v času vložitve predloga še ni veljala.