Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi bila tožba vložena v zakonskem roku pri nepristojnem organu, sodišče pa bi jo prejelo po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe. Tožba, katere pravočasnost je presojalo sodišče prve stopnje, je povsem nova vloga, ki jo je tožnik vložil na sodišče, in ne vloga, ki bi jo sodišču odstopil drug organ. Zato je presoja sodišča prve stopnje, da je ta tožba prepozna, ker je vložena po izteku zakonskega roka, pravilna.

Dopolnitev tožbe je pojmovno možna šele po tem, ko je upravni spor začet. To je po tem, ko sodišče tožbo prejme, ali ko mu jo nepristojni organ odstopi. Tudi ugovor, da ne gre za samostojno vlogo, ampak le za dopolnitev na napačen organ vložene vloge, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo zoper Odločbo Republike Slovenije, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana-Kranj, Inšpekcijske pisarne Zagorje, št. 06122-2074/2013/6-21354 z dne 24. 10. 2013, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 0612-410/2013-4-00641130 z dne 16. 3. 2014 (I. točka izreka); zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka). Prvostopenjski inšpekcijski organ je z odločbo, št. 06122-2074/2013/6-21354 z dne 24. 10. 2013, tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložil odstranitev tam navedene nelegalne gradnje. Tožena stranka je, s prej navedeno odločbo z dne 16. 3. 2014, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavani zadevi že iz tožnikovih navedb v tožbi in tudi kopije dopisa prvostopenjskega upravnega organa z dne 8. 5. 2014, ki ga je tožnik priložil tožbi, razvidno, da je tožba vložena prepozno, to je po izteku 30-dnevnega roka, ki ga za vložitev tožbe določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1. Drugostopenjska upravna odločba je bila namreč tožniku vročena 3. 4. 2014. Tožba pa je bila oddana priporočeno na pošto 20. 5. 2014, to je očitno po izteku 30-dnevnega roka. Na pravočasnost tožbe tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje na četrti odstavek 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter njegovo sklicevanje na tretji odstavek 29. člena in na 31. člen ZUS-1. Sodišče prve stopnje je zato tožbo zavrglo kot prepozno. Zaradi zavrženja tožbe pa je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe (drugi odstavek 31. člena ZUS-1). Odločitev o stroških postopka je sodišče prve stopnje oprlo na četrti odstavek 25. člena ZUS-1. 3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati navedbe v tožbi, ki se nanašajo na pravočasnost tožbe. Kot prava neuka stranka je namreč pravočasno sam vložil vlogo na napačen organ. Zaradi vsebinske neprimernosti te vloge pa jo je pooblaščenec dopolnil z dodatno vlogo, ki jo je kot tožbo vložil na Upravno sodišče. Tožba je bila zato vložena pravočasno, saj njene dopolnitve, vložene po pooblaščencu, ni mogoče šteti za samostojno oziroma novo tožbo. Meni tudi, da za pravočasno ni mogoče šteti samo vloge, ki je vložena v roku, saj takšna razlaga onemogoča spremembo ali dopolnitev tožbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče v celoti razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Glede na to, da je sodišče prve stopnje s sklepom I U 865/2014-5 z dne 19. 6. 2014, ki je postal pravnomočen 28. 6. 2014, kot prepozno že zavrglo tožnikovo pritožbo v delu, ki se nanaša na II. točko izreka (zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe), je predmet presoje tega pritožbenega postopka tožnikova pritožba zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila odločba tožene stranke (drugostopenjska upravna odločba), s katero je bila tožnikova pritožba zoper prvostopenjski akt zavrnjena, tožniku vročena dne 3. 4. 2014. Nadalje ni sporno, da je tožnik dne 22. 4. 2014 pri toženi stranki vložil vlogo, naslovljeno: „Dodatki k ugovoru zoper odločbo 06122-2074/2013/6-21354 z dne 24. 10. 2013 in odločbo št. 0612-410/2013-400641130 z dne 16. 3. 2014“, v kateri je navedel samo: „Priloge 3x“ in „Za potrpežljivost in razumevanje se zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.“ Tudi ni sporno, da je bila ta vloga odstopljena prvostopenjskemu upravnemu organu, ki je tožnika z dopisom dne 8. 5. 2014 pozval, da se izjasni o vsebini te vloge in da je nato tožnik po pooblaščencu 20. 5. 2014 pri Upravnem sodišču vložil vlogo, naslovljeno: „Tožba zaradi odprave sklepa Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana-Kranj, Inšpekcijske pisarne Zagorje, št. 06122-2074/2013/6-21354 z dne 24. 10. 2013 in Zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta“.

7. V tej zadevi je sporna pravočasnost tožbe, vložene 20. 5. 2014 na sodišče prve stopnje, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozno.

8. ZUS-1 v prvem odstavku 28. člena določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Rok za vložitev tožbe po ZUS-1 je procesni prekluzivni rok in po poteku tega roka procesnega dejanja vložitve tožbe ni več mogoče opraviti (izjema je zamuda roka iz opravičljivih vzrokov, ki se lahko sanira s pomočjo inštituta vrnitve v prejšnje stanje po prvem odstavku 24. člena ZUS-1). Če je namreč rok za vložitev tožbe zamujen, sodišče tožbo zavrže na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 9. ZUS-1 nadalje v 29. člena določa: da se tožba vloži pri pristojnem sodišču (prvi odstavek); da se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (drugi odstavek) in če tožba ni bila vložena pri sodišču, temveč pri kakšnem drugem organu, pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti stranke (tretji odstavek).

10. Glede na opisano zakonsko ureditev se v upravnem sporu pravočasnost tožbe, ki jo vloži stranka, presoja izključno po datumu vročitve akta, s katerim je bil upravni postopek končan, to je v primeru dvostopenjskega postopka drugostopenjski akt, in datumu prejema tožbe na sodišču. Pri presoji pravočasnosti tožbe, ki jo sodišču odstopi drug organ, pa sodišče, poleg datume vročitve akta in datuma, ko je tožbo prejel drug organ, upošteva tudi, ali je mogoče vložitev tožbe pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti stranke (drugi odstavek 29. člena ZUS-1). Upravni spor pred sodiščem se namreč začne s tožbo ali z drugim pravnim sredstvom, če zakon tako določa (26. člen ZUS-1), to je z na sodišču vloženo ali sodišču odstopljeno vlogo. Vložena oziroma odstopljena tožba (vloga) zato pomeni začetek upravnega spora in s tem sodnega postopka. Zato je tudi dopolnitev tožbe pojmovno možna šele po tem, ko je upravni spor začet. To je po tem, ko sodišče tožbo prejme, ali ko mu jo nepristojni organ odstopi.

11. V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi bila tožba vložena v zakonskem roku pri nepristojnem organu, sodišče pa bi jo prejelo po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe. Tožba, katere pravočasnost je presojalo sodišče prve stopnje, je povsem nova vloga, ki jo je tožnik dne 20. 5. 2014 vložil na sodišče, in ne vloga, ki bi jo sodišču odstopil drug organ. Zato je presoja sodišča prve stopnje, da je ta tožba prepozna, ker je vložena po izteku zakonskega roka, pravilna.

12. Glede na že pojasnjeno zakonsko ureditev upravnega spora v ZUS-1 pritožbeni ugovor, da na sodišče vložena tožba ne pomeni samostojne vloge, ampak le dopolnitev dne 22. 4. 2014 napačno vložene vloge, ni utemeljen. Dejstvo, da ta tožba ni samostojna vloga, tudi sicer ne izhaja niti iz njene vsebine niti iz njene oblike. Če pa tožnik meni, da bi moralo sodišče njegovo tožbo odstopiti prvostopenjskemu upravnemu organu, ki je tožnika z dopisom dne 8. 5. 2014 pozval, da se izjasni glede vsebine vloge z dne 22. 4. 2014, mu je treba pojasniti, da ZUS-1 in Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), sodišču take obveznosti ne nalagata.

13. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je glede na obrazloženo pravilna. Zato je pravilna tudi odločitev o stroških postopka (da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka). Zanjo je sodišče prve stopnje navedlo tudi pravilno pravno podlago (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

14. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.