Jedro

Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke s podanim izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenskega organa, zaradi tega avtomatično ni odvzel veljave ter vzpostavil vsebinski razlog za imenovanje drugega izvedenca. Z zavrnitvijo dokaznega predloga o imenovanju drugega izvedenca, sodišče tožnici ni odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave. Smisel ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem iste stroke je prav v tem, da doprinese nekaj novega, da na prejšnjo izvedbo dokaza izboljša, razjasni, pojasni, odpravi dvome in prav v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da imenovanje izvedenca iste stroke ne bi doprineslo ničesar, kar je bilo že obravnavano in povečalo tožeči stranki možnosti njenega uspeha, saj je imela tožeča stranka možnost, da s članom izvedenskega organa sporna vprašanja razčisti tudi na naroku z zaslišanjem. Zakon namreč ne določa ponavljanja dokazovanja z novimi (in novimi izvedenci) vse dotlej, dokler se dvomi v pravilnosti izvida in mnenja ne odpravijo. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da je glede na podano izvedensko mnenje in dodatno zaslišanje člana izvedenskega organa prišlo do položaja, kjer je moralo v okviru 8. člena ZPP samo presoditi izvedensko mnenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 10. 3. 2017 in odločba št. ... z dne 21. 7. 2016, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, zaradi posledic poklicne bolezni, podredno bolezni, da se ji prizna pravica do invalidske pokojnine od 19. 4. 2016 dalje in da se ji povrnejo stroški sodnega postopka.

2. Zoper sodbo je tožeča stranka po pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Predlaga spremembo sodne odločitve tako, da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, podrejeno pa, da se sodba razveljavi in vrne zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče glede razkoraka med mnenji lečečih specialistov ter mnenjem izvedenskega organa ni zadostilo standardu ustrezne obrazloženosti sodne odločbe. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP - sodišče ni obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga o imenovanju drugega sodnega izvedenca, ki naj bi odpravil dvom v pravilnost in popolnost mnenja izvedenskega organa. Sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvedlo dokaza z novim sodnim izvedencem. Sodišče ni ocenilo razkoraka med mnenjem izvedenskega organa ter lečečimi specialistoma, zato je prišlo do nezadostne dokazne ocene. Sodišče mnenje izvedenskega organa samo povzema, ne da bi se o njem samo opredelilo. Tožeči stranki sta bili zato kršeni tako pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, kot tudi pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Izpostavi tudi pravico do učinkovitega pravnega varstva po 13. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravico do poštenega sojenja po prvem odstavku 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri svoji meritorni odločitvi je sodišče tako v celoti sledilo pomanjkljivemu mnenju izvedenskega organa. V kolikor bi sodišče pravilno ocenilo vpliv celotnega skupka težav na pritožničino zdravje, bi namreč zagotovo in pravilno ugotovilo, da tožnica dejansko več ni sposobna opravljati nobenega dela. V posledici nepravilne meritorne odločitve v tej zadevi je nepravilna posledično tudi odločitev o stroških postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. zadeve ... z dne 10. 3. 2017 in odločbe št. ... z dne 21. 7. 2016, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Kot pravno podlago je sodišče uporabilo določbo 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s sprem., v nadalj. ZPIZ-2).

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih niti drugih procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

6. Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, da sodba vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, ki temeljijo na pravilnih materialnopravnih izhodiščih, strinja se z dejanskimi ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

7. S tem v zvezi tako ni relevanten očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev se, upoštevajoč standard ustrezne obrazloženosti sodne odločbe, nanaša na zatrjevano pomanjkljivo obrazložitev prvostopnega sodišča v sodbi glede razkoraka med mnenjema lečečih specialistov tožnice1 ter mnenjem izvedenskega organa. Skupna bistvena in nosilna značilnost kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe zaradi napak, naštetih v 14. točki objektivno ni mogoče preizkusiti. S sankcioniranjem teh kršitev je varovana tako pravica do pritožbe. Šele, če ima sodba tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo ni mogoče pritožiti.2 Tudi skopa, površna ali pomanjkljiva obrazložitev, je še vedno obrazložitev, če le omogoča preizkus. Sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi, ne samo zadovoljivo, temveč podrobno razčlenilo in se opredelilo do vseh relevantnih navedb (dejanskih ali pravnih) tožene stranke v 14. točki obrazložitve sodbe. Tako ne gre za kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Utemeljen ni niti očitek pritožbe glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga po imenovanju drugega sodnega izvedenca.

9. Sodišče prve stopnje je namreč ugodilo dokaznemu predlogu tožnice po imenovanju sodnega izvedenca medicinske stroke. Imenovalo je izvedenski organ, v katerem so sodelovali člani s področja tožničinih težav.3 Zaradi pripomb tožnice na pisno izvedensko mnenje, je sodišče pridobilo še dopolnilno izvedensko mnenje. Sodišče je, zaradi vztrajajočih pripomb s strani tožeče stranke, v okviru luči 5. člena ZPP, dodatno zaslišalo še člana izvedenskega organa MDPŠ, ki je s preostalima članoma izvedenskega organa predhodno uskladil izvedensko mnenje.4 Sodišče je, ob tožničini ponovni podaji dokaznega predloga za imenovanje drugega izvedenca, že v sklepu na samem naroku za glavno obravnavo dne 19. 9. 2019 pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo, da v skladu s 254. členom ZPP ni podana procesna situacija, ki bi narekovala imenovanje drugega izvedenca. Ni odveč ugotovitev, da se je tožeča stranka seznanila s pisnim izvedenskim mnenjem in njegovo pisno dopolnitvijo, imela je možnost podati pripombe in nenazadnje ustno zaslišanemu članu izvedenskega organa,5 postavljati vprašanja. Na ta način je bila spoštovana pravica tožnice do sodelovanja v postopku, ki jo krije 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi neizvedbe dokaza z drugim sodnim izvedencem in nezadostne ocene razkoraka med mnenjem izvedenskega organa in mnenjem lečečih specialistov.6

11. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo odločilna dejstva za presojo tožbenega zahtevka. Izvedenski organ Komisije za fakultetna izvedenskega mnenja pri fakulteti A. Univerze B. je ugotovil, da pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem je delala7 oziroma za poklicno napredovanje, zato pri njej invalidnosti ni. Tožnica je zmožna za to delo v času ocenjevanja enako kot ob nastopu tega dela. Pri tožnici gre za degenerativne spremembe aksialnega skeleta z izkazovano omejeno gibljivostjo vratne in ledvene hrbtenice, brez pomembnega objektivnega nevrološkega deficita. Pri tožnici je, zaradi teh težav v relevantnem obdobju,8 upoštevajoč celotno medicinsko dokumentacijo, tožničine navedbe in ugotovitve ob osebnem pregledu izvedenskega organa, objektivno ugotovljeno, da ni prišlo do poslabšanja. Pri tožnici ni podanih zadostnih, utemeljenih zdravstvenih razlogov za priznanje trajnih razbremenitev pri delu.

12. Prvostopno sodišče je razumljivo in ustrezno pojasnilo razkorak med ugotovitvami ortopeda 17. 3. 20169 in nevrologa 15. 3. 201610 kot lečečih specialistov in mnenjem izvedenskega organa. Omejitve, ki jih v izvidih priporočata lečeča specialista, je bilo potrebno soočiti s tveganji, ki se izkazujejo pri tožničinem delu. Vendar sodišče ni kvalificirano, da bi o vprašanjih s področja medicinske stroke odločalo samo, zato je pravilno vključilo izvedenski organ, ki je imel pri nepriznanju uveljavljane pravice odločilno vlogo. Član izvedenskega organa; specialist medicine dela, prometa in športa, je tisti strokovnjak, ki sooča zdravstveno stanje zavarovanca na eni strani, na drugi strani pa obremenitve in škodljivosti na delovnem mestu. Lečeči specialist, ki v osnovi sledi pacientu, pa je le v vlogi specialista klinika, ki ima kompetence za odkrivanje bolezni, zdravljenje in predlog rehabilitacije ter prognoze zdravstvenega stanja. Naloga imenovanega sodnega izvedenca in vloga lečečih specialistov je tako popolnoma drugačna. Izvedenski organ je bil imenovan za uravnoteženje subjektivnosti drugih dokazov.11 Prvostopno sodišče je poglobljeno pristopilo k ugotavljanju razkoraka med mnenjema lečečih specialistov in mnenjem izvedenskega organa. Pravilno je ugotovilo, da tožnica, zaradi degenerativnih sprememb aksialnega sklepa,12 ki jih pri tej starosti izkazuje skoraj vsa populacija, trajnih stvarnih razbremenitev13 ne potrebuje, saj takšnih obremenitev ni ugotoviti ne iz ocene tveganja, pa tudi ne iz opisa dela, kot ga je podala tožnica sama. Tožnica mora, glede na ugotovljen funkcionalni status in konkretno delovno okolje, sporne obremenitve izvajati le izjemoma in občasno. Nenazadnje pa te obremenitve nastopajo tudi v siceršnjem življenju in se jih v celoti ne more izogniti nihče, pri čemer pa tudi ne predstavljajo tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja. Sodišče je ugotavljalo in se opredelilo tudi do možnosti organizacije opravljanja dejavnosti, ki jo je imela tožeča stranka nazadnje registrirano tako, da se ji ob nadaljnjem delu, zdravstveno stanje ne bi poslabševalo.14

13. Neutemeljeni so očitki tožene stranke, da je prvostopno sodišče le povzemalo navedbe iz izvedenskega mnenja. Celotna 14. tč. obrazložitve sodbe15 izkazuje pravilno vrednostno oceno izvedenskega mnenja o tožničini delovni zmožnosti, ki tvori podlago odločitve.

14. Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke s podanim izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenskega organa, zaradi tega avtomatično ni odvzel veljave ter vzpostavil vsebinski razlog za imenovanje drugega izvedenca. Z zavrnitvijo dokaznega predloga o imenovanju drugega izvedenca, sodišče tožnici ni odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave. Smisel ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem iste stroke je prav v tem, da doprinese nekaj novega, da na prejšnjo izvedbo dokaza izboljša, razjasni, pojasni, odpravi dvome in prav v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da imenovanje izvedenca iste stroke ne bi doprineslo ničesar, kar je bilo že obravnavano in povečalo tožeči stranki možnosti njenega uspeha, saj je imela tožeča stranka možnost, da s članom izvedenskega organa sporna vprašanja razčisti tudi na naroku z zaslišanjem. Zakon namreč ne določa ponavljanja dokazovanja z novimi (in novimi izvedenci) vse dotlej, dokler se dvomi v pravilnosti izvida in mnenja ne odpravijo. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da je glede na podano izvedensko mnenje in dodatno zaslišanje člana izvedenskega organa prišlo do položaja, kjer je moralo v okviru 8. člena ZPP samo presoditi izvedensko mnenje.

15. Po mnenju ESČP mora imeti stranka razumno možnost, da predstavi svojo zadevo na način, ki je ne postavlja v bistveno slabši položaj od nasprotne stranke in to je bilo v predmetni zadevi tožeči stranki tudi dopuščeno.16 Kot je že obrazloženo v 9. točki, prvostopno sodišče ni zagrešilo nedopustne zavrnitve dokaznega predloga, ki bi lahko bila kršitev ustavne pravice oziroma načela kontradiktornosti. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitev z Ustavo zagotovljenih človekovih pravic. Ob izdani zakoniti zavrnilni sodbi tožniku ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave RS, posledično 25. člena Ustave RS in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pravica do poštenega sojenja.17 Strankina pravica, da predlaga izvedbo dokazov, sodišče sicer zavezuje, da dokaze, ki so bistveni za ugotovitev odločilnih dejstev tudi izvede. Vendar dokaznim predlogom ni dolžno brezpogojno slediti, še zlasti, če oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more vplivati. Zavrnitev dokaznih predlogov mora obrazložiti, kar je sodišče storilo v sklepih na naroku za glavno obravnavo 19. 9. 2019 in v izpodbijani sodbi. Pritožničino vztrajanje, da je potrebno izvedovanje drugega izvedenca iz tujine, tako ne more biti uspešno. Zatrjevane nedoslednosti oziroma razkorak med mnenjem izvedenskega organa in lečečima specialistoma pa so bile z dodatnim zaslišanjem člana izvedenskega organa tudi odpravljene.

16. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo izpodbijano (353. člen ZPP) in sklep o sodnih stroških (2. točka 365. člena ZPP).

17. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, trpi sama svoje stroške pritožbe.

1 Izpostavljena sta bila samo izvid ortopeda z dne 17. 3. 2016 in nevrologa 15. 3. 2016. 2 S tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno ali brez razlogov (torej s tistim, česar ni) dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničevati pravice do pritožbe. (Komentar k 339. členu ZPP; Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009). 3 Ortoped, nevrolog in medicine dela prometa in športa. 4 Upoštevajoč pisne pripombe. 5 Ki se je predhodno posvetoval s preostalimi člani izvedenskega organa, nenazadnje pa so se pripombe tožnice po vsebini nanašale na njegovo področje specialnosti. 6 Prvostopno sodišče je torej že na samem naroku dokazni predlog za postavitev novega izvedenca iz tujine pravilno zavrnilo z obrazložitvijo, da izvedensko mnenje z njegovo pisno in ustno dopolnitvijo ni pomanjkljivo, nejasno, nepopolno ali v nasprotju s samim s seboj in tudi ni utemeljenega dvoma v njegovo pravilnost, kar je že obrazloženo v 9. točki. 7 Uporabljen je bil opis delovnega mesta, ki ga je imela tožnica kot s. p. (trgovina, nabava robe, prodaja in knjigovodstvo - obrazec DD2) in kritično povzet opis iz njene izpovedbe. 8 V katerem se je ugotavljalo, ali je pri tožnici prišlo do spremembe zdravstvenega stanja. 9 Ki je ugotovil, da za opravila, ki jih opravlja trajno ni več primerna. 10 Ki je ugotovil, da tožnica ni sposobna nošnje težjih bremen, fleksijskih obremenitev in tudi statičnih obremenitev hrbtenice. 11 Predvsem dva izvida lečečih specialistov, na katera tožnica opira svojo trditveno podlago. 12 Izkazano omejeno gibljivostjo vratne in ledvene hrbtenice brez pomembnega objektivnega nevrološkega deficita. 13 Kot sta jih ugotavljala lečeča specialista v svojih izvidih (15. 3. 2016 in 17. 3. 2016). 14 Gre za tekstilno trgovino, kjer je teža bremen največ 2 kg, obešalniki so v nivoju ramen, paket z oblačili se lahko razdeli na manjša bremena, uporaba delovnih pripomočkov, ki so predpisana s predpisi varnosti in zdravja pri delu, ni prisilne drže, ki jo zahteva stroj ...) 15 Obrazložena je bila sestava izvedenskega organa, zavrnjeni in obrazloženi očitki o pristranskosti izvedenskega organa, obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov ali s sklepom na samem naroku ali v obrazložitvi sodbe. 16 Postopek je bil voden kontradiktorno, vsaki stranki je bilo omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v pravdnem postopku vključno s postavljanjem vprašanj izvedencem, da se izjavi o rezultatih dokazovanje ter sploh o vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. 17 Dokazni predlogi za pribavo spisa Ps 205/2014, za zaslišanje preostalih članov izvedenskega organa, predlog za imenovanje drugega izvedenca iz tujine in predlog za izločitev vseh treh članov izvedenskega organa (sklep na naroku 19. 9. 2019 in točka 3 obrazložitve), so bili utemeljeno zavrnjeni.