Jedro

Številni očitki o nedopustnosti ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja so se izkazali kot neutemeljeni (spolna zloraba, itd.). Ugotovljena pa so bila številna nesoglasja med staršema predlagatelja glede stikov in njegovega skrbništva, ki pa se morajo urejati v drugih postopkih in ne v postopku po ZPND. V tem je tudi temeljni razlog, zaradi katerega mora predlagatelj plačati stroške nasprotnemu udeležencu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**_Odločitev sodišča prve stopnje_**

1. Sodišče prve stopnje je predlagatelju naložilo, da povrne nasprotnemu udeležencu stroške postopka v znesku 1.705,05 EUR v roku petnajstih dni od prejema sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da je 7. 5. 2021 izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog predlagatelja za izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), hkrati pa je odločilo, da bo o stroških postopka odločalo s posebnim sklepom, da je o stroških postopka odločalo po prostem preudarku, kot to določa osmi odstavek 22.a člena ZPND, da se je postopek za določitev ukrepov po ZPND začel po predlogu zakonite zastopnice takrat še mladoletnega predlagatelja, ki je mati predlagatelja, da je bil po polnoletnosti predlagatelja s sklepom z dne 19. 5. 2020 njegov predlog izločen ter obravnavan ločeno,1 da je sodišče v dokaznem postopku ugotovilo, da predlagatelj ni bil žrtev nasilja s strani nasprotnega udeleženca in ker predlagatelj s predlogom ni uspel, mu je sodišče naložilo v plačilo stroške nasprotnega udeleženca.

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

3. Predlagatelj po začasni zastopnici2 izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep spremeni tako, da odloči, da nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške postopka oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Sodišče v postopkih po ZPND odloča po prostem preudarku, kar pa ne pomeni, da sodišče odločitve v tem delu ni dolžno obrazložiti. Sklepa sodišča prve stopnje se ne da preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih.

5. Sodišče v obrazložitvi sklepa navaja, katere kriterije se pri uporabi prostega preudarka uporablja, vendar teh kriterijev pri odločitvi ne uporabi, temveč odloči zgolj po načelu uspeha v postopku, kar je v nasprotju z zakonom in sodno prakso. Sodišče bi moralo upoštevati ne le uspeh udeležencev v postopku, temveč vse okoliščine konkretnega primera.

6. Sodišče ni upoštevalo, da je predlagatelj star dvajset let, da še hodi v šolo, da je invalidna oseba, ki nima lastnega premoženja, da je za pridobivanje sredstev nesposoben, da prejema le invalidnino, s katero krije dodatne terapije, ki jih ima dvakrat tedensko, pri čemer je ena terapija 40,00 EUR, da terapije nujno potrebuje za svoje življenje, da nasprotni udeleženec že dve leti ne plačuje predlagatelju preživnine, zato je njegovo preživljanje ogroženo, da se predlagatelj ne more sam zastopati v postopku, ker ne more razumeti pomena postopka, ki ga je sprožila njegova mati, ko je bil še mladoleten, da ni sposoben prosto oblikovati svoje volje, razumeti pomena in posledic svojih ravnanj, da zaradi duševnega stanja ni sposoben varovati svojih interesov, pravic in koristi, da je postopek sprožila mati predlagatelja, da bi zavarovala predlagatelja glede na določena ravnanja predlagatelja, ki so kazala na to, da mu nasprotni udeleženec škoduje oziroma da ga ogroža, zlasti na besede, ki jih je predlagatelj ponavljal in govoril in na dogodke, ki so razvidni iz spisa.

7. Iz teh razlogov in glede na vse okoliščine konkretnega primera, je sodišče nepravilno odločilo, da mora predlagatelj plačati nasprotnemu udeležencu stroške postopka.3 _**Odgovor na pritožbo**_

8. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in od predlagatelja zahteva, da mu povrne pritožbene stroške.

_**O utemeljenosti pritožbe**_

9. Pritožba ni utemeljena.

_**Opredelitev pritožbenega sodišča do pritožbenih navedb**_

10. Na podlagi osmega odstavka 22a. člena ZPND sodišče v postopkih po tem zakonu odloča o stroških postopka po prostem preudarku.

11. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in prvim odstavkom 22a. členom ZPND.

12. Obrazložitev sodišča prve stopnje je skopa, vendar zadostna za oceno, da je sodišče prve stopnje glede na vse okoliščine konkretnega primera pravilno odločilo, da mora predlagatelj plačati stroške nasprotnemu udeležencu, ob tem, da se je izkazalo, da je bil predlog, ki ga je vložila zakonita zastopnica (mati) predlagatelja, ko je bil predlagatelj še mladoleten, neutemeljen.

13. Številni očitki o nedopustnosti ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja so se izkazali kot neutemeljeni (spolna zloraba, itd.). Ugotovljena pa so bila številna nesoglasja med staršema predlagatelja glede stikov in njegovega skrbništva, ki pa se morajo urejati v drugih postopkih in ne v postopku po ZPND. V tem je tudi temeljni razlog, zaradi katerega mora predlagatelj plačati stroške nasprotnemu udeležencu. Pritožba namreč spregleda, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa V N 000/2020 z dne 7. 5. 2021 podrobno navedlo razloge, zaradi katerih je predlog predlagatelja za izrek ukrepov po ZPND zavrnilo, ker se je na podlagi obsežnega dokaznega postopka ugotovilo, da nasprotni udeleženec ne ogroža predlagatelja. Še več. Okoliščine konkretnega primera kažejo, da zakonita zastopnica ni zasledovala koristi in interesov predlagatelja, še posebej iz razlogov, ker je predlagatelj invalid, ki (tudi) ob polnoletnosti ni imel procesne sposobnosti.

14. Okoliščina, da predlagatelj ne plačuje preživnine nasprotnemu udeležencu je stvar drugega postopka, s tem, da predlagatelj prejema invalidnino, kar pomeni, da niso izkazane okoliščine, ki bi narekovale drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, kljub njegovim stroškom, ki so povezani s terapijo. Predlagatelj tudi ne zatrjuje, da nasprotni udeleženec nima denarnih sredstev, s katerimi bi plačal zapadlo neplačano preživnino, s tem, da nasprotni udeleženec zatrjuje, da neplačane zapadle preživninske obroke nakazuje na bančni račun, ker že dve leti ni imel stikov s predlagateljem.

15. Ne gre tudi spregledati, da je predlagatelj „sam“ vložil pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo s sklepom V N 000/2020 z dne 7. 5. 2021, ker predlagatelj lahko procesna dejanja opravlja le po začasni zastopnici,4 kar še dodatno potrjuje, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.5 _**Odločitev pritožbenega sodišča**_

16. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**O pritožbenih stroških**_

17. Odgovor na pritožbo nasprotnega udeleženca ni bil potreben, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da mora sam kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Tudi zakonita zastopnica je vložila predlog zoper nasprotnega udeleženca po ZPND, njen predlog pa je bil zavrnjen s sklepom sodišča prve stopnje V N 001/2020 z dne 16. 9. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2154/2020 z dne 23. 12. 2020. 2 Po polnoletnosti predlagatelja je sodišče prve stopnje predlagatelju postavilo začasno zastopnico, ker je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da predlagatelj nima procesne sposobnosti. 3 Predlagatelj stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. 4 Ki pa pritožbe zoper sklep V N 000/2020 z dne 7. 5. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog, korektno ni vložila, in je s tem v najboljši meri zavarovala koristi predlagatelja. 5 Glej še izpovedbo izvedenca A. A. na naroku 25. 1. 2021 glede (ne)sposobnosti predlagatelja sestaviti pisno vlogo (l. št. 225), kar dodatno potrjuje, da pritožbe ni napisal predlagatelj, marveč njegova „bližnja“ oseba – glej tudi izpovedbo istega izvedenca na naroku 7. 12. 2020 o „nezaslišanem“ psihičnem pritisku, ki ga izvaja mati na predlagatelja (l. št. 177).