Jedro

Ker so bili podani pogoji za obnovo postopka, je prvostopni organ utemeljeno razveljavil prvotno lokacijsko dovoljenje in ga nadomestil z novim. Skladnost novega lokacijskega dovoljenja je pravilno presojal z občinskimi PUP-ji, ki so veljali že ob izdaji razveljavljenega lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Sekretariat za planiranje in razvoj občine je izdal odločbo z dne 11.4.1990, s katero je ugodil tožnikovemu predlogu in predlogu J.V. za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo tega organa z dne 8.12.1987 (1. točka izreka); razveljavil odločbo z dne 8.12.1987 v celoti (2. točka izreka); P.M. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo montažne stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. ... po lokacijsko-tehnični dokumentaciji - ZUB ... z dne 26.11.1987 in po dopolnitvi te dokumentacije Zavoda za planiranje in urejanje prostora občine z dne 30.3.1990 pod tam navedenimi pogoji (3. točka izreka).

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila tožnikovi pritožbi proti 1. točki izreka prvostopne odločbe in jo odpravila, v ostalem (2. in 3. točka izreka prvostopne odločbe) pa je tožnikovo pritožbo zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka citira določbo 258. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po mnenju tožene stranke je prvostopni organ izdal novo lokacijsko dovoljenje na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ki je veljalo v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove. Prvostopni organ je za izdajo lokacijskega dovoljenja navedel pravilne, v zakonu utemeljene razloge, ki se nanašajo na skladnost lokacije s prostorskimi ureditvenimi pogoji za plansko celoto ... (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/87). Po tem odloku gre za območje morfološke enote ... - U B 2, to je območje novejše stanovanjske gradnje, kjer je dovoljena gradnja novih objektov pod pogoji iz tega odloka, ki so v konkretnem primeru bili izpolnjeni, kar je po mnenju tožene stranke prvostopni organ v svoji odločbi pravilno ugotovil. V postopku so bila dana tudi vsa v posameznih zakonih predpisana soglasja, kot naprimer soglasje sanitarne inšpekcije, ki je bilo ustrezno obrazloženo. Po mnenju tožene stranke iz tega soglasja izhaja, da je vpadni kot sončnih žarkov v zimskem in letnem času tak, da senca ne pada v bivalne prostore sosednjega stanovanjskega objekta na parc. št. ... . Investitor je tudi izkazal, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, kjer je objekt. Glede na navedene razloge je po mnenju tožene stranke prvostopni organ postopal pravilno, ker je izdal v obnovljenem postopku novo lokacijsko dovoljenje. Po mnenju tožene stranke tožnikovi pritožbeni ugovori po svoji vsebini ne morejo ovreči zakonitosti prvostopne odločbe v točki 2 in 3 njenega izreka iz razlogov, ki so že navedeni. Gradnja garaže ni bila predmet dovoljenja, o katerem se odloča v obnovi postopka. Ugovori o neskladnosti lokacije s posameznimi pogoji prostorskih ureditvenih pogojev so po mnenju tožene stranke neutemeljeni, saj ne gre za območje z izrazito gradbeno črto. Objekt po svoji višini in velikosti ne odstopa od sosednjih objektov, kar izhaja iz lokacijske dokumentacije. Velikost parcele tako gradnjo dopušča, saj omogoča normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta. Okoliščina, da naj bi investitor parkiral na cesti, po mnenju tožene stranke ni stvar konkretnega upravnega postopka. Do motenja posesti, kot izhaja iz navedenih ugotovitev, zaradi same lokacije po mnenju tožene stranke ne bo prišlo. Poprejšnje sanitarno soglasje se lahko izpodbija le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari. Po mnenju tožene stranke ni potrebno, da bi bil tožnik navzoč pri morebitnem ogledu sanitarnega inšpektorja. Hitrost izvedbe kanalizacije ne more vplivati na rešitev v konkretni zadevi. Nesporno gre za javni vodovod, saj je bil priključek izveden iz sekundarnega voda, kar izhaja iz dopisa Komunalnega gospodarstva občine z dne 17.2.1989 in soglasja te organizacije z dne 2.4.1987. Vprašanje razdružitve premoženja je po mnenju tožene stranke stvar sodišča. Zato tožena stranka navedenih tožnikovih ugovorov v konkretnem upravnem postopku ni mogla upoštevati.

Tožnik v tožbi navaja, da se je tožena stranka ob zavrnitvi njegove pritožbe proti 2. in 3. točki izreka prvostopne odločbe sklicevala le na stališča prvostopnega organa in ni preverila njegovih pripomb, navedenih v pritožbi. Potemtakem, če ni nadzorstva nad delom organov in inšpekcijskih služb prve stopnje, po njegovem ne vidi smisla v obstoju tožene stranke. Kakovost dela prvostopnega organa je razvidna iz številnih listin v konkretnem upravnem postopku, ki traja že od leta 1986. Težko je najti listino, ki ne bi pokazala na pristranost prvostopnega organ, seveda pa ne v njegovo korist. Zadnji tak "biser" je pisna izjava Uprave za urbanizem občine, ki zanika obstoj lokacijskega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje še pred sprejetjem PUP za občino ... Bistvo problema pa najbolj pojasni njegova pritožba proti prvostopni odločbi, ki jo prilaga tožbi kot njen del. Dejanski vpliv spornega objekta doslej še ni preverila nobena inšpekcija ali druga ustanova, ki daje soglasja. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tudi prizadeta stranka predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka odločila pravilno.

Iz tožbe je razvidno, da tožnik izpodbija le drugi del izreka izpodbijane odločbe, s katerim je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo proti citiranima 2. in 3. točki izreka navedene prvostopne odločbe z dne 11.4.1990. Tožnikove tožbene navedbe v zvezi s tem so po presoji sodišča le pavšalne in niso konkretizirane (nadzorstvo nad delom organov in inšpekcijskih služb na prvi stopnji, pristranost prvostopnega organa, ki ni v korist tožniku, preveritev vpliva spornega objekta) in jih že zaradi tega ni mogoče upoštevati, pa tudi nimajo podlage v podatkih in listinah v upravnih spisih.

Tožnik je tožbi priložil pritožbo proti prvostopni odločbi, ki jo šteje za del tožbe. Po presoji sodišča pa je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnila tožnikove pritožbene ugovore, ki se nanašajo na: nadomestitev prejšnje odločbe z novo v obnovi upravnega postopka po 258. členu ZUP, na skladnost predvidene gradnje z določbami citiranega odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote ... (določbe 6., 7. in 34. člena), ki je veljal še v času citiranega lokacijskega dovoljenja z dne 8.12.1987, ki je bilo v obnovi upravnega postopka razveljavljeno, na poprejšnje soglasje sanitarnega inšpektorata občine z dne 10.4.1990, na gradnjo garaže, velikost parcel, parkiranje na cesti, motenje posesti glede na lokacijo objekta, navzočnost tožnika pri morebitnem ogledu sanitarnega inšpektorja, kanalizacijo in vprašanje razdružitve premoženja. Zavrnitvenih razlogov, ki so po presoji sodišča pravilni, sodišče ne ponavlja. Podlago imajo v podatkih in listinah v upravnih spisih in v citiranem občinskem odloku.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiške predpise v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).