Jedro

Zaključek tožene stranke, da tožnik nima dveh krav dojilj, pač pa dve kravi molznici, temelji na ugotovitvi, kolikšna skupna individualna mlečna kvota za oddajo/prodajo mleka je bila tožniku dodeljena v kvotnem letu 2004/2005. Glede na navedeno dejstvo, ki v zadevi ni sporno in ob upoštevanju 8. člena Uredbe o ureditvi trga za goveje meso, ki določa pogoje za premijo za kravo dojiljo in dodatno nacionalno premijo za kravo dojiljo, je zato tak zaključek tožene stranke v navedeni zadevi pravilen. Posledično pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi ekstenzifikacijskega plačila za krave dojilje.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. ... z dne 16. 6. 2005, s katero je upravni organ med ostalim v 2. točki izreka zavrnil zahtevke za premijo za krave dojilje, za dodatno nacionalno premijo za krave dojilje in za ekstenzifikacijsko plačilo za krave dojilje. V obrazložitvi navedene odločitve navaja, da je tožnik skupaj z zbirno vlogo vložil obrazec "Zahtevek za premijo za krave dojilje in dodatno nacionalno premijo za leto 2004" ter da je tožnik uveljavljal tudi ekstenzifikacijsko plačilo. Iz obrazložitve odločbe prvostopnega organa izhaja, da je tožnik, upoštevajoč višino dodeljene kvote za mleko, povprečne mlečnosti in števila krav na kmetijskem gospodarstvu, vložil preveč zahtevkov za premije krave dojilje, zaradi česar se vsi zahtevki za izplačilo premij za 2 presežni živali v skladu s tretjim odstavkom 8. člena ter 14. člena Uredbe o ureditvi trga za goveje meso (Uradni list RS, št. 90/2003, 23/2004, 35/2004, 46/2004 in 109/2004) zavrnejo v celoti. Drugostopni organ navaja, da je v skladu s tretjim odstavkom 8. člena navedene uredbe preveril in ugotovil, da znaša skupna individualna mlečna kvota za oddajo/prodajo mleka, ki jo je tožnik pridobil v kvotnem letu 2004/2005, 8.595,00 kg. Navedena mlečna kvota je bila določena v skladu s predpisi o ureditvi mlečnih kvot in je bila dodeljena na podlagi količine oddanega oziroma prodanega mleka. Število krav za prirejo mleka oz. krav molznic na kmetijskem gospodarstvu se izračuna tako, da skupno mlečno kvoto tožnika za kvotno leto 2004/2005 delimo s povprečno mlečnostjo za Republiko Slovenijo, ki znaša 4.787 kg in ki je bila določena s strani Komisije Evropske unije ter to dobljeno število predstavlja število krav molznic. Torej, 8.595,00 kg delimo z 4.787 kg in dobimo 1,79, kar zaokrožimo navzgor in dobimo število krav molznic. Iz navedenega drugostopni organ zaključuje, da je imel tožnik glede na dodeljeno mlečno kvoto in povprečno mlečnost na svojem kmetijskem gospodarstvu 2 kravi molznici, saj je krava molznica krava, namenjena za prirejo mleka. Hkrati pa drugostopni organ ugotavlja, da je znašalo število krav na kmetijskem gospodarstvu tožnika v letu 2004 ob oddaji zbirne vloge le 2. Glede na višino tožniku dodeljene kvote za mleko, povprečne mlečnosti in števila krav na kmetijskem gospodarstvu tožnika nobena krava ne izpolnjuje pogojev za kravo dojiljo, saj sta 2 kravi, ki jih tožnik redi na kmetijskem gospodarstvu, kravi molznici. Krava pa ne more biti hkrati krava dojilja in krava molznica. Posledično tožnik ne more uveljavljati dodatne nacionalne premije za krave dojilje in ekstenzifikacijskega plačila za krave dojilje, saj na svojem kmetijskem gospodarstvu redi le 2 kravi molznici. Drugostopni organ tako ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno odločil in utemeljeno zavrnil zahtevek za premijo za krave dojilje za 2 živali ter posledično zahtevek za dodatno nacionalno premijo in zahtevek za ekstenzifikacijsko plačilo za ti dve živali. Glede pritožbene navedbe tožnika, da je vložil pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje z dne 15. 6. 2005, s katero je bilo odločeno, da se mu ne dodelijo premijske pravice za krave dojilje, drugostopni organ pojasnjuje, da je predmet drugega upravnega postopka, ki pa se posledično navezuje na odločbo, izdano v konkretnem postopku.

Tožnik vlaga tožbo, ker se s tako odločitvijo upravnega organa ne strinja in meni, da ni zakonita, pri čemer uveljavlja vse tožbene razloge. V zvezi z ugotovitvijo drugostopnega organa, da znaša skupna individualna mlečna kvota za oddajo/prodajo mleka, ki naj bi jo tožnik pridobil v kvotnem letu 2004/2005, 8.595,00 kg in ki je bila dodeljena na podlagi količine oddanega oziroma prodanega mleka, navaja, da že od oktobra 2003 ne oddaja več mleka v Kmetijsko zadrugo A. z. o. o. To pomeni, da nima več dveh krav molznic, temveč dve kravi dojilji, o čemer prilaga potrdilo (potrdilo Kmetijske zadruge A. z. o. o. z dne 1. 7. 2005). Tožnik dodaja, da je bil to tudi njegov ugovor zoper odločbo organa prve stopnje z dne 15. 6. 2005. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe le povzema določbe iz zakona in Uredbe, ni pa razvidno, na podlagi katerih podatkov je tožena stranka zaključila, da sta na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu dve kravi molznici in ne dve kravi dojilji. Ker tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja in je napačno uporabila materialno pravo, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Prav tako prosi za oprostitev plačila sodnih taks, ker bi s plačilom sodne takse bilo ogroženo preživljanje njegove družine.

Tožena stranka prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni priglasil. K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi tožnik izpodbija pravilnost zavrnitve zahtevkov za dve živali, ki jih je vpisal na zbirni vlogi za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2004, in sicer za kravi dojilji (zahtevek za premijo za krave dojilje, dodatno nacionalno premijo za leto 2004 ter ekstenzifikacijsko premijo). Med strankama je v zadevi sporno, ali je tožena stranka postopala pravilno, ko je zahteve za navedeni živali zavrnila iz razloga, ker je zaključila, da gre pri navedenih živalih za kravi molznici in ne za kravi dojilji. Tožnik se s takim zaključkom tožene stranke ne strinja in uveljavlja, da gre pri navedenih dveh živalih za kravi dojilji in ne za kravi molznici.

Sodišče ocenjuje odločitev tožene stranke v navedeni zadevi kot pravilno, pri čemer se sklicuje na razloge, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1, ta zakon pa je sodišče v zvezi s pooblastili pri odločanju uporabilo na podlagi 2. odstavka 105. člena tega zakona), v zvezi s tožbenimi ugovori pa navaja: Iz prvega odstavka 8. člena Uredbe o ureditvi trga za goveje meso (v nadaljevanju: Uredba) izhaja, da je do premij za krave dojilje in do dodatnih nacionalnih premij za krave dojilje upravičen proizvajalec, ki je oddal zbirno vlogo iz predpisa, ki ureja izvedbo kmetijske politike za leto 2004, redi krave dojilje ter med drugim: - najmanj 12 mesecev od dneva vložitve zahtevka ne bo oddajal mleka ali mlečnih proizvodov v mlekarno, vendar pa oddaja mleka ali mlečnih izdelkov potrošniku neposredno s kmetijskega gospodarstva ne preprečuje odobritve premije (prva alinea prvega odstavka 8. člena Uredbe); - oddaja mleko ali mlečne proizvode v mlekarno, in katerega skupna individualna mlečna kvota v skladu z uredbo, ki ureja dodelitev mlečnih kvot, ne presega 120.000 kilogramov (druga alinea prvega odstavka 8. člena Uredbe). Iz 3. odstavka 8. člena Uredbe pa izhaja, da se izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena ugotavlja tako, da se na podlagi upravičenčeve individualne kvote za mleko, dodeljene v skladu s predpisi o ureditvi mlečnih kvot, in povprečne mlečnosti, ki jo bo določila Komisija Evropske unije, ugotovi, koliko krav izpolnjuje pogoje za krave dojilje.

V skladu s citirano določbo Uredbe je tožena stranka ugotovila, koliko znaša skupna individualna mlečna kvota za oddajo/prodajo mleka, ki jo je tožnik pridobil v kvotnem letu 2004/2005, in ob upoštevanju povprečne mlečnosti za Republiko Slovenijo ugotovila, da ima tožnik dve kravi molznici in ne kravi dojilji, saj je znašalo število krav na kmetijskem gospodarstvu tožnika v letu 2004 ob oddaji zbirne vloge le 2. Sodišče ugotavlja, da temelji zaključek tožene stranke, da tožnik nima dveh krav dojilj, pač pa dve kravi molznici, na ugotovitvi, kolikšna skupna individualna mlečna kvota za oddajo/prodajo mleka je bila tožniku dodeljena v kvotnem letu 2004/2005. Tožniku je bila namreč v kvotnem letu 2004/2005 dodeljena skupna individualna mlečna kvota za oddajo/prodajo mleka v višini 8. 595,00 kg. Dejstvu, da je bila tožniku res dodeljena navedena kvota v takšni višini, tožnik ne oporeka, prav tako navedeno izhaja iz odločb upravnega organa prve stopnje, št. ... z dne 31. 8. 2004 in št. ... z dne 29. 11. 2004. Glede na navedeno nesporno dejstvo in ob upoštevanju 8. člena Uredbe, ki določa pogoje za premijo za kravo dojiljo in dodatno nacionalno premijo za kravo dojiljo, je zato tak zaključek tožene stranke v navedeni zadevi pravilen. Posledično pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi ekstenzifikacijskega plačila za krave dojilje.

Iz navedenih razlogov sodišče zavrača tožbene ugovore tožnika, ki se s tako odločitvijo ne strinja in ki se sklicuje na to, da že od oktobra 2003 ne oddaja več mleka, zaradi česar naj bi bili omenjeni dve kravi, kravi dojilji in ne kravi molznici.

Po oceni sodišča navedeni tožbeni ugovori v predmetnem postopku, v katerem je bil upravni organ dolžan postopati v skladu z določbami omenjene Uredbe, in je bil dolžan upoštevati omenjeni izdani odločbi o skupni individualni mlečni kvoti, ki je bila določena tožniku, v predmetnem postopku ne morejo biti upoštevani. Tožnik bi okoliščine, na katere se sklicuje (da že od oktobra 2003 ne oddaja več mleka), moral uveljavljati v postopku določitve njegove individualne mlečne kvote, ne more pa tega uspešno uveljavljati v tem postopku.

Ker je bilo v konkretni zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno in v postopku niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka ter je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 105. člena tega zakona, kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe sodišču predlagal tudi, da ga oprosti plačila sodnih taks. Navedel je, da bi s plačilom sodne takse bilo ogrožano preživljanje njegove družine.

Po določbi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 1/90 in nadaljnji) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

K predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je tožnik predložil povzetek obračuna dohodkov, ki so mu bili izplačani v letu 2005, odločbo o dohodnini za leto 2004 za A.A. in obvestilo o višini katastrskega dohodka za leto 2005. Na poziv sodišča pa je sodišču predložil še potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah ter olajšavah zavezancev v okviru gospodinjstva na dan 30. 6. 2007, potrdilo o višini osebnega dohodka za obdobje od decembra 2005 do februarja 2006 za sebe in za A.A. ter informativni izračun dohodnine za leto 2007 za sebe in za A.A. Ob upoštevanju podatkov iz predloženih listin sodišče ugotavlja, da bi bila s plačilom sodne takse za tožbo in za sodbo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in člani njegove družine.