Jedro

Že v zgornji obrazložitvi je izpostavljeno, da se plačilo za izdelavo strokovne ekspertize s strani strokovne organizacije, ki nima statusa sodnega izvedenca, določi z dogovorom (pogodbo) med sodiščem kot naročnikom in strokovno organizacijo na osnovi njenega predračuna oziroma ponudbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne zahteva strokovne organizacije, družbe A d.o.o., za plačilo nagrade in stroškov za izdelavo pisne dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 15. 9. 2025.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje strokovni organizaciji A. d.o.o. za izdelavo pisnega dopolnilnega mnenja odmeril nagrado in stroške v skupnem znesku 262,50 EUR (I. točka izreka) ter od tega zneska obračunalo 22% DDV v višini 57,75 EUR (II. točka izreka). Plačilo skupnega zneska 320,25 EUR je naložilo v breme predujma pravdnih strank na račun pravne osebe št. SI56 ... pri B d.d. (III. točka izreka). Skladno s IV. točko izreka se plačilo nagrade in stroškov iz založenega predujma izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje sklepa ter po predložitvi eRačuna.

2.Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščenki pritožujejo tožniki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navajajo, da sodnemu izvedencu oziroma cenilcu skladno s 40. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) plačilo za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja pripada zgolj v primeru, ko odgovarja na dodatna vprašanja sodišča za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v postopku še ni terjalo, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. Tožniki so že zoper osnovno izvedensko mnenje podali obširne in konkretne pripombe. Iz teh jasno izhaja, da strokovna organizacijo oziroma zanjo C. C. osnovnega mnenja ni opravila po navodilih sodišča. To mnenje ima pomanjkljivosti, ki onemogočajo njegov preizkusiti, zaradi česar so tožniki predlagali postavitev novega izvedenca vrtnarske stroke. Slednji izpostavljajo še, da iz mnenja samega ter dopolnitve le-tega izhaja, da so pri njegovi izdelavi sodelovali tudi drugi strokovnjaki, ki s sklepom sodišča niso bili imenovani za izvedence v predmetnem postopku. Navedeno pomeni kršitev 244. in 245. člena ZPP, po katerem se izvedensko mnenje lahko pridobi samo od izvedenca ali izvedenskega organa, ki ga postavi sodišče s sklepom. Udeležba drugih oseb, ki niso formalno imenovane, predstavlja bistveno kršitev pravil o dokazovanju, saj strankam ni bila dana možnost, da se o teh osebah izjavijo ali zahtevajo njihovo izločitev. Mnenje v delu, kjer se opira na ugotovitve teh oseb, zato nima dokazne vrednosti in gre za nedovoljen dokaz. Izvedenec v svoji dopolnitvi ni podal nobene nove ugotovitve in ni odgovoril na nobeno novo vprašanje sodišča, prav tako pa ni podal noveliranih izračunov ter ustreznega izračuna izgubljenega donosa. Izvedensko mnenje ne vsebuje odgovorov na zastavljena vprašanja, tako na naroku, kot tudi s pisnimi vlogami pravdnih strank. Mnenja tako ni mogoče preizkusiti in se nanj opreti v zvezi z dejanskim prikrajšanjem tožnikov. Z ozirom, da z dopolnitvijo izvedenskega mnenja pomanjkljivosti niso bile odpravljene, bo po stališču tožnikov potrebna pritegnitev novega izvedenca. Izpostavljajo, da je bilo izvedencu 320,25 EUR priznanih za izdelavo zahtevnega dopolnilnega izvedenskega mnenja, kljub dejstvu, da se z njo izvedenec ni opredelil do pripomb tožnikov ter odgovoril na njihova vprašanja, prav tako pa ni odgovoril na vprašanja sodišča. Z dopolnilnim izvedenskim mnenjem je sodišče od izvedenca hkrati terjalo odgovore na vprašanja, ki so bila izvedencu že postavljena s predhodnimi sklepi sodišča. Glede na navedeno tožniki sodišču druge stopnje predlagajo, da njihovi pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo temu sodišču vrne v novo odločanje. Podrejeno naj ga spremeni tako, da izvedeni organizaciji stroškov za izdelavo pisnega dopolnilnega izvedenskega mnenja ne prizna. Pritožbenih stroškov ne priglašajo.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5.Sklep sodišča prve stopnje ter pred tem sodiščem izveden postopek nista obremenjena z nobeno od uradoma upoštevnih procesnih kršitev.

6.Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da pritožbenih navedb, ki se ne nanašajo na odmero nagrade in stroškov dopolnilnega izvedenskega mnenja, ne bo presojalo, saj le-te za predmetno odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, ni pomembno, ali se pravdni stranki strinjata z vsebino izvedenskega mnenja ali pa mu nasprotujeta, kot tudi ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. V ta okvir sodijo tudi navedbe pritožbe, da izvedensko mnenje družbe A. d.o.o., zaradi sodelovanja strokovnjakov, ki s sodnim sklepom niso bili imenovani kot izvedenci, nima dokazne vrednosti (nedovoljen dokaz).

7.Tožniki v predmetnem postopku od toženk na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) uveljavljajo plačilo odškodnine v obliki izgubljene koristi zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin. Za potrebe razjasnitve kompleksnih, za odločitev o postavljenem zahtevku pravno relevantnih okoliščin, ki terjajo strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga, je sodišče prve stopnje skladno z 245. členom ZPP v postopek med drugim pritegnilo tudi strokovno organizacijo A d.o.o., ki nima statusa sodnega izvedenca. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnjuje, da se pravica do plačila za opravljeno izvedensko delo v takšnem primeru ne presoja skladno z določbami Pravilnika, temveč ob uporabi splošnih določb obligacijskega prava. Utemeljenost priglašene nagrade ter stroškov se presoja po določilih podjemne pogodbe (619. do 648. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Plačilo za izdelavo strokovne ekspertize se določi z dogovorom (pogodbo) med sodiščem kot naročnikom in strokovno organizacijo na osnovi njenega predračuna oziroma ponudbe (prvi odstavek 642. člena OZ). Strokovni organizaciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, nagrade in stroškov posledično ni mogoče odmeriti skladno z določbami Pravilnika, na katere se sklicuje pritožba (drugi odstavek 40. člena Pravilnika).

8.Družba A d.o.o. oziroma zanjo C. C. s sodelavci, kot strokovnjak s področja vrtnarstva, je v predmetni zadevi že podala osnovno pisno izvedensko mnenje z dne 14. 3. 2022 (list. št. 489). Kot nagrada in stroški za izdelavo tega mnenja skupaj z DDV je bilo imenovani družbi s sklepom sodišča prve stopnje II P 777/2018 z dne 19. 4. 2022 že pravnomočno priznanih 1.899,22 EUR. Tožniki v pritožbi pravilno izpostavljajo, da so zoper osnovno izvedensko mnenje podali obširne in konkretne pripombe ter primarno predlagali pritegnitev novega izvedenca vrtnarske stroke. Podrejeno so vztrajali pri dopolnitvi izvedenskega mnenja družbe A d.o.o., pri čemer so pomanjkljivosti in nepravilnosti v izvedenskem delu tudi natančno opredelili (pripravljalna vloga tožnikov z dne 14. 6. 2022 in 15. 1. 2025). Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče tožnikov o pomanjkljivostih v osnovni pisni ekspertizi ter s sklepom II P 777/2018 z dne 12. 5. 2025 družbi A d.o.o. naložilo izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja. Izrecno je navedlo, naj se strokovna organizacija natančno in določno opredeli do pripomb tožnikov v pripravljalnih vlogah z dne 14. 2. 2024

in 15. 1. 2025 ter pojasni in obrazloženo odgovori še na s strani sodišča zastavljena vprašanja. Po vročitvi zgoraj citiranega sklepa strokovni organizaciji je sodišče prve stopnje 21. 5. 2025 prejelo ponudbo družbe A d.o.o. za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja proti plačilu 945,50 EUR (list. št. 897 in 898) ter jo posredovalo pravdnim strankam v izjavo. Med tem, ko je druga toženka ponudbo sprejela, prva toženka pa se do le-te ni opredelila, so tožniki s pripravljalno vlogo z dne 23. 6. 2025 ponudbo zavrnili in vztrajali pri vseh v vlogah z dne 14. 6. 2022 in 15. 1. 2025 že podanih pripombah na osnovno pisno ekspertizo družbe A d.o.o. (ter vztrajali pri postavitvi novega izvedenca). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje na izvedenca C. C., ki je (s sodelavci) pripravil izvedensko mnenje za zgoraj imenovano družbo, 21. 8. 2025 naslovilo dopis. V tem mu je izrecno pojasnilo, da se s sklepom, s katerim je sodišče tej družbi naložilo izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, zahtevajo strokovno argumentirana pojasnila glede zaključkov, ki jih je izvedena institucija podala brez obrazložitve oziroma brez ustrezne argumentacije. Z ozirom, da gre za pojasnila, ki bi morala biti (ustrezno) obrazložena že v osnovnem izvedenskem mnenju, je sodišče prve stopnje posebej navedlo, da so dodatne postavke v ponudbi neutemeljene ter strokovno organizacijo pozvalo, da v najkrajšem možnem času odgovori na v sklepu z dne 12. 5. 2025 zastavljena vprašanja, kar je le-ta oziroma zanjo izvedenec C. C. tudi storila (prvostopenjsko sodišče dopolnilno izvedensko mnenje z dne 15. 9. 2025 prejme 16. 9. 2025). Navedeno v izpodbijanem sklepu pravilno kot ključno povzema tudi sodišče prve stopnje, vendar pa nato družbi A d.o.o., na podlagi posredovanega stroškovnika za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja (list. št. 910), brez pravne osnove prizna nagrado in stroške v skupni višini 320,25 EUR, vključno z DDV.

9.Že v zgornji obrazložitvi je izpostavljeno, da se plačilo za izdelavo strokovne ekspertize s strani strokovne organizacije, ki nima statusa sodnega izvedenca, določi z dogovorom (pogodbo) med sodiščem kot naročnikom in strokovno organizacijo na osnovi njenega predračuna oziroma ponudbe. Glede na to, da je podjemna pogodba konsenzualni kontrakt, je tak dogovor lahko sklenjen tudi konkludentno. Na tak način pa sta se o plačilu za dopolnilno izvedensko delo po stališču naslovnega sodišča sporazumela tudi prvostopenjsko sodišče ter družba A. d.o.o. Ob tem, ko je imenovana družba prejela dopis sodišča prve stopnje z dne 21. 8. 2025 z vsebino, povzeto že zgoraj, je s tem, ko nanj ni posebej odgovorila in sodišču posredovala zahtevano dopolnitev izvedenskega mnenja, sprejela voljo sodišča prve stopnje, da ji za pisno dopolnitev strokovne ekspertize ne pripada dodatno plačilo. Že navedeno je narekovalo odločitev o zavrnitvi stroškovne zahteve družbe A. d.o.o. v zvezi z dopolnilnim izvedenskim mnenjem z dne 15. 9. 2025. Sodišče druge stopnje se zato ni argumentirano opredeljevalo do navedb pritožbe, da s pisno dopolnitvijo izvedenskega mnenja pomanjkljivosti osnovne strokovne ekspertize družbe A. d.o.o. niso bile odpravljene skladno z zahtevo sodišča. To vprašanje je sicer ključno za nadaljevanje dokaznega postopka, vendar bo o njem razpravljajo prvostopenjsko sodišče.

10.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožnikov skladno s 3. točko 365. člena ZPP kot utemeljeni ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz zgornjega izreka.

-------------------------------

1Ni odveč pripomniti, da podjemnik skladno s 629. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) izvršitev posla lahko zaupa tretji osebi, po 630. členu OZ pa v razmerju do naročnika za sodelavce odgovarja, kot bi posel opravil sam. Takšna ureditev pa ni v navzkrižju z določbo drugega odstavka 244. člena ZPP. Strankam omogočiti izjavo glede izbire izvedenca namreč, četudi je to lahko koristno, ni več obvezno. Navedeno pa ne sme poseči v pravico pravdnih strank uveljavljati izločitev izvedenca po drugem odstavku 247. člena ZPP takoj, ko je jasno, kdo je bil s sklepom sodišča kot tak imenovan oziroma šele z ugovorom zoper izvedensko delo, če je komaj po prejemu le-tega znano, kdo ga je pripravil. Če stranka ugovarja ekspertizi, pri tem pa ne zahteva izločitve oziroma ne navaja izločitvenega razloga, izločitve kasneje ne more zahtevati (tako Jan Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 479 in 486).

2Drugi odstavek 40. člena Pravilnika: "Za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja ali cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 153 eurov. Če je pisna dopolnitev izvida in mnenja ali cenitve zelo zahtevna, pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 230 eurov, če je izjemno zahtevna pa 255 eurov."

3V tej vlogi so se tožniki sklicevali na že podane pripombe na osnovno pisno izvedensko mnenje družbe A. d.o.o. v svoji pripravljalni vlogi z dne 14. 6. 2022, le da so ob tem napačno povzeli datum te vloge (16. 4. 2022 namesto pravilno 14. 6. 2022), so se pa nanjo pravilno sklicevali kot na enajsto pripravljalno vlogo. Kljub očitni pisni pomoti v navedbi datuma tako ne more biti dvoma o tem, na katero vlogo so se sklicevali tožniki.

4Prva toženka je v pripravljalni vlogi z dne 15. 6. 2022 pojasnila, da se izvedensko mnenje družbe A. d.o.o. ne nanaša na nepremičnino, ki je bila predmet vračila z njene strani.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 626, 626/1, 642, 642/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 244, 245

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) - člen 40, 40/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.