Jedro

Obnovitveni razlog novih dejstev ali novih dokazov po 1. tč. 260. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) lahko stranka z uspehom uveljavlja, kadar zatrjuje in izkazuje, da je v dejanskem stanju, na katerem temelji odločitev v postopku, katerega obnovo predlaga, nekaj novega: ali da je šele po končanem postopku izvedela za (novo) dejstvo, ki je sicer nastalo še v teku postopka, pa ga iz tega razloga v postopku ni mogla navesti (in to dejstvo izkaže), ali da je šele po koncu postopka izvedela za (nov) dokaz, ki je moral obstajati že prej, pa ji takrat še ni bil znan ali ga ni bilo mogoče uporabiti (in navede, katero za odločitev relevantno dejstvo z njim dokazuje). Če stranka ne zatrjuje in ne izkazuje ničesar novega v dejanskem stanju, potem obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ki se nanaša zgolj na dejansko stanje, ne more biti izkazan.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka (v 1. točki izreka) ugodila pritožbi AAA in odpravila sklep Upravne enote B, št..... z dne 12. 12. 2001, s katerim je le-ta odločila, da se postopek za denacionalizacijo dela parcele št. 356/1 k.o. ..., podržavljene pok. C.C. kot prejšnjemu lastniku, ki je bil končan z njeno dopolnilno odločbo št. ..... z dne 15. 1. 2001, obnovi v delu, ki se nanaša na ugotovitev vrednosti dela te parcele in na višino odškodnine za to nepremičnino ter (v 2. točki izreka) predlog tožnice za obnovo tega denacionalizacijskega postopka zavrgla. Tožena stranka v razlogih navaja, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče dovoliti le iz razlogov, predpisanih v 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Stranka, ki obnovo postopka predlaga, mora navesti razlog, zaradi katerega obnovo predlaga in tudi verjetno izkazati okoliščine, na katere se predlog opira. Po določbi 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, na katero kot obnovitveni razlog se sklicuje prvostopni organ, je mogoče obnoviti postopek, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Po pravni teoriji se kot novo dejstvo lahko šteje le dejstvo, ki je bilo naknadno odkrito in je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja. Dejstvo, ki je nastalo po končanem prvotnem postopku, je lahko le razlog za uvedbo novega postopka. Tudi nov dokaz je moral obstajati že v času pred izdajo dokončne odločbe, vendar ni bil znan ali se zanj ni vedelo ali pa se je vedelo, vendar se ni mogel uporabiti. V obravnavani zadevi je prvostopni organ štel kot nov dokaz novo izvedensko mnenje, ki pa se po presoji tožene stranke ne more šteti za nov dokaz, saj je bilo to mnenje izdelano 10. 6. 2001, medtem ko je bila odločba, katere obnova se zahteva, izdana 15. 1. 2001. Ker novo izvedensko mnenje ni nov dokaz, po mnenju tožene stranke v obravnavani zadevi ni bilo podlage za dovolitev obnove postopka po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP, zato je tožena stranka izpodbijani sklep morala odpraviti, ter na podlagi 2. odstavka 267. člena ZUP predlog za obnovo postopka zavreči, ker obnovitveni razlog ni bil izkazan.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, saj meni, da je dokaz, cenitev cenilca D.D., pravočasen. Iz dopolnilne odločbe Upravne enote B z dne 12. 12. 2001 ni razbrala, da bi ji bil njen zahtevek za odškodnino po približno 27 DEM za m2 zemljišča zavrnjen. Verjela je, da je bil izračun v prvostopni odločbi pravilen in v skladu z njenim zahtevkom, zato priznanega zneska odškodnine ni preračunavala. Na nepravilen izračun jo je opozoril cenilec Čepon, ki je napravil tudi cenitveno mnenje, ki ga prilaga tožbi. Če bi tožnica vedela, da je bilo odločeno na podlagi nepravilnega izračuna oziroma da njenemu zahtevku ni bilo v celoti ugodeno, bi se zoper prvostopno odločbo pravočasno pritožila. Tožnica meni, da je prav cenitev nov dokaz, na podlagi katerega bi bila lahko zanjo izdana drugačna odločba, saj so vsa relevantna dejstva za odločanje obstajala že pred izdajo prvostopne odločbe. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je prijavilo udeležbo v postopku z izjavo št. ... z dne 29. 9. 2003. Tožba ni utemeljena.

Odločitev tožene stranke je po presoji sodišča pravilna in zakonita.

Obnovitveni razlog novih dejstev ali novih dokazov po 1. tč. 260. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) lahko stranka z uspehom uveljavlja, kadar zatrjuje in izkazuje, da je v dejanskem stanju, na katerem temelji odločitev v postopku, katerega obnovo predlaga, nekaj novega: ali da je šele po končanem postopku izvedela za (novo) dejstvo, ki je sicer nastalo še v teku postopka, pa ga iz tega razloga v postopku ni mogla navesti (in to dejstvo izkaže), ali da je šele po koncu postopka izvedela za (nov) dokaz, ki je moral obstajati že prej, pa ji takrat še ni bil znan ali ga ni bilo mogoče uporabiti (in navede, katero za odločitev relevantno dejstvo z njim dokazuje). Če stranka ne zatrjuje in ne izkazuje ničesar novega v dejanskem stanju, potem obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ki se nanaša zgolj na dejansko stanje, ne more biti izkazan. Tožnica pa je že v predlogu za obnovo postopka ob sicer priloženem cenitvenem poročilu, ki je izkazoval drugačno vrednost podržavljenega zemljišča, kot je bila ugotovljena v denacionalizacijskem postopku, zatrjevala, da je prišlo do napake pri izračunu vrednosti zemljišča, in tudi iz cenitvenega poročila, ki ga je priložila predlogu in na katerega se je v predlogu sklicevala, izhaja, da je pri izračunu vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča bila upoštevana namesto polne izhodiščne vrednosti za m2 kmetijskega zemljišča, kot to določata Zakon o denacionalizaciji in Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, še korekcija po tabeli količnikov za izračun kmetijskega zemljišča po katastrskem okraju in katastrskem razredu. To pa pomeni, da je v predlogu za obnovo postopka uveljavljala napačno uporabo materialnih predpisov in da je s priloženim cenitvenim mnenjem to tudi izkazovala. Tudi v tožbi ponavlja, da so vsa za odločitev relevantna dejstva bila ugotovljena že pred izdajo denacionalizacijske odločbe - torej s predlogom za obnovo postopka ni uveljavljala ničesar novega v dejanskem stanju. Po že povedanem pa se v okviru obnovitvenega razloga novih dejstev oziroma novih dokazov lahko zatrjuje in izkazuje zgolj kaj novega v dejanskem stanju. Glede na to je tožena stranka utemeljeno odpravila sklep prvostopnega organa, ki je obnovo iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP priznal ter predlog za obnovo postopka, ker navedeni obnovitveni razlog ni bil izkazan, zavrgla.

V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče še dodaja, da je le pritožba kot redno pravno sredstvo najširše namenjena odpravi nezakonitosti (tistih, ki temeljijo ali na napačni uporabi materialnega prava, na nepravilni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ali katerikoli bistveni kršitvi pravil postopka, pritožnik izpodbojne razloge le navede, pritožbeni organ pa pravilnost uporabe materialnih in procesnih predpisov glede bistvenih kršitev pravil postopka preizkuša celo po uradni dolžnosti). Uporaba izrednih pravnih sredstev, med katera šteje tudi obnova postopka, čeprav so sicer prav tako namenjena zagotovitvi zakonitosti pri odločanju, pa je omejena s predpisanimi strožjimi pogoji, saj se s temi pravnimi sredstvi posega v že dokončne oziroma pravnomočne odločbe. Za obnovo postopka tako mora biti izkazan eden od obnovitvenih razlogov, taksativno naštetih v 260. členu ZUP. Razloga, ki ga je po vsebini uveljavljala tožnica, to je zmotna uporaba materialnega predpisa, med obnovitvenimi razlogi ni. To pa pomeni, da s tem pravnim sredstvom napake pri izračunu vrednosti zemljišča, ker ni bil pravilno uporabljen materialni predpis, tudi če je izkazano nastala, ni mogoče popraviti in da tožnica s tem pravnim sredstvom ne more doseči drugačne odločitve v sporni denacionalizacijski zadevi.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.