Jedro

Izrek sklepa nasprotuje samemu sebi, zaradi česar ima take pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti. Vpis takšnih deležev, kot jih v sklepu o dedovanju ugotavlja sodišče prve stopnje, v zemljiško knjigo ni mogoč, saj se z njim na nepremičnini oziroma njenih sestavinah (zemljišču in objektu na njem) določajo različni deleži - na hiši drugačni od tistih na parceli, na kateri hiša stoji.

Izrek

s k l e n i l o : Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino spada 1/2 stanovanjske hiše na parceli št. 95/11, vl. št. 186 k.o. ... II in pravica uporabe parc. št. 95/10, vl. št. 166 k.o. ... (v nadaljevanju obrazložitve pritožbeno sodišče parceli označuje samo z njunima parcelnima številkama). Na podlagi oporoke, ki jo je napravila zapustnica, in sporazuma ML ter KL je nato za oporočne dediče razglasilo zapustničine otroke in sicer: - ML do 6/10 na 1/2 deležu stanovanjske hiše na parceli št. 95/11, 1/2 parcele št. 95/11 in 1/3 parcele št. 95/10; - KL do 4/10 na 1/2 deležu stanovanjske hiše na parceli št. 95/11, 1/2 parcele št. 95/11 in 1/3 parcele št. 95/10; - AL do 1/3 parcele št. 95/10. Za dediča ML in KL je še odločilo, da prejmeta v naravi v last tiste prostore v stanovanjski hiši, kot so navedeni v oporoki za vsakega od njiju.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila oporočna dedinja BK in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da v nadaljevanju točke B izpodbijanega sklepa sodišče zmotno določa, da prejmeta dediča ML in KL v naravi tiste prostore v stanovanjski hiši, ki so navedeni v oporoki. Navedeni prostori predstavljajo celotno stanovanjsko hišo, saj so vsi, ki obstajajo v tej hiši, navedeni tudi v oporoki. Taka določba sklepa je v nasprotju z določbami točke A in je zato neizvršljiva. Polovice nepremičnine, ki ni predmet tega zapuščinskega postopka, sodišče ne more deliti le med navedena oporočna dediča. Preostala polovica stanovanjske stavbe je ostala izven tega zapuščinskega postopka in bo za razdelitev te polovice med dediči treba odpreti nov zapuščinski postopek in zapuščino po pok. LL razdeliti po načelih zakonitega dedovanja, saj LL po sedaj znanih podatkih oporoke ni napravil, pok. AL pa s to polovico zapuščine ni mogla oporočno razpolagati.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z navedbami pritožbe, da izrek sklepa nasprotuje samemu sebi, zaradi česar ima take pomanjkljivosti, da se ga ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč v točki A.1. izreka ugotavlja obseg zapuščine in sicer spada vanjo 1/2 stanovanjske hiše na parceli št. 95/11 in pravica uporabe parcele št. 95/10. V točki B, v kateri proglaša dediče do posameznih delov zapuščine, temu premoženju doda še parcelo št. 95/11, stanovanjsko hišo pa med oporočna dediča ML in KL razdeli v celoti. Tako se izkaže, da ni povsem jasen niti obseg zapuščine, saj naj bi vanjo spadala tudi parcela št. 95/11 (samo hiša brez ustreznega zemljišča niti ne more biti samostojen predmet dedovanja), medtem ko delitev stanovanjske hiše med oporočna dediča presega prvotno ugotovljen delež hiše, ki naj bi spadal v zapuščino (1/2). Navsezadnje pa vpis takšnih deležev, kot jih v sklepu o dedovanju ugotavlja sodišče prve stopnje, v zemljiško knjigo niti ni mogoče vpisati, saj se z njim na nepremičnini oziroma njenih sestavinah (zemljišču in objektu na njem) določajo različni deleži - na hiši drugačni od tistih na parceli, na kateri hiša stoji.

Zaradi navedene bistvene kršitve določb postopka (14. točka 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju - ZD) je pritožbeno sodišče sklep prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi 163. členom ZD).