Jedro

Določbe ZPP oz. ZDR o načinu vročanja v bistvu določajo okoliščine, na podlagi katerih se da nedvomno zaključiti, kdaj je bila osebna oz. nadomestna vročitev izvršena. S tem, ko je delavec sprva odklonil vročitev odpovedi in ni hotel podpisati prejema in se je kasneje seznanil na vidnem mestu (oglasni deski) s celotno vsebino odpovedi, je potrebno šteti za dokazano, da je bila vročitev odpovedi delavcu zakonito opravljena najkasneje z dnem, ko se je delavec seznanil z odpovedjo. Od dneva seznanitve delavke z odpovedjo do vložitve tožbe je poteklo več kot 30 dni, zaradi česar je bilo potrebno tožbo zavreči kot prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Kranju sklenilo, da se zavrže tožba tožnice zoper toženo stranko zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 22.5.2003. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo, kot tudi določbe ZPP, zato pritožbeno sodišče ne ponavlja razlogov izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ji je toženec skušal vročiti odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici že 7.4.2003, vendar pisanja ni pustil v prostoru, kjer je tožnica delala, to je v prodajalni, temveč v sosednjem prostoru, pisarni. Vendar je pomembno, ali je v skladu s 144. členom ZPP pisarna prostor, kjer je tožnica delala. V primeru odklonitve sprejema bi morala oseba, ki je vročala, pustiti osebi pisanje v prostoru, kjer se vroča, kjer lahko slednja kadarkoli vzame pisanje v roko in ustrezno postopa; ne sme pisanja pustiti v kateremkoli prostoru delodajalca.

Nadalje pritožba uveljavlja, da tožnica ni dolžna iskati pisanja po sosednjem prostoru, niti ni dolžna spraševati toženca oziroma vročevalca, kje se nahaja pisanje. Vročitev dne 7.4.2003 je nezakonita; tožnica s pisanjem dejansko ni bila seznanjena. Po pritožbi vročitev preko pošte ni bila zakonita, saj pisanje ni čakalo na pošti 15 dni. Nezakonita je tudi vročitev preko oglasne deske, saj je to možno le v primeru, da tožnica ne bi imela stalnega ali začasnega bivališča v Republiki Sloveniji. Kljub temu je tožnica prepisala odpoved delovnega razmerja z oglasne deske. Tožnica se ni spomnila točno datuma, ko je prepisovala oziroma, ko se je dejansko seznanila s pisanjem in je svojo izjavo večkrat spremenila (zapisnik z dne 8.1.2004, str.4). Od tedaj, ko je tožnica prepisovala, do obravnave na sodišču je minilo precej časa in je razumljivo, da se tožnica ne more dogodka do datuma natačno spomniti. Drži, da je prepisovala po velikonočnih praznikih, vendar ne že 22.4., temveč teden dni kasneje. V nobenem primeru, kot že rečeno, ni vročitev preko oglasne deske zakonita.

Pritožbeno sodišče je ocenilo izvedene dokaze in zaključuje, da pritožbene navedbe niso odločilne. Sodišče prve stopnje je sicer zmotno štelo, da je bila vročitev opravljena dne 7.4.2003, saj ima glede tega pritožba prav, da bi za zakonitost bilo potrebno, da bi vročevalec pustil pisanje v prostoru, kjer je tožnica delala, da bi lahko videla in vedela, kje se nahaja pisanje, ki ga sicer ni hotela sprejeti in podpisati.

Vendar je sodišče prve stopnje pravilno štelo za odločilno, da se je z vsebino odpovedi seznanila na dan odklonitve prejema pisanja in ga je prepisala dne 22.4.2002. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da se je tedaj začel šteti 30 dnevni rok, določen v 204. členu ZDR. Zato je bila tožba prepozno vložena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe ugotovilo, kar je izjavila že tožnica na glavni obravnavi dne 8.1.2004, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila razobešena na oglasni deski, prepisala po velikonočnih praznikih; ko je pogledala na koledar, je ugotovila, da je bilo to 22.4. Pritožbeno zatrjevanje, da se tožnica ne more dogodka do datuma natančno spomniti, ne drži, saj je datum določno izpovedala na glavni obravnavi, potem ko je pogledala na koledar. Nobenih dokazov ni ponudila za trditev v pritožbeni navedbi, da ni prepisovala že 22.4., temveč teden dni kasneje. Vse določbe ZPP oziroma ZDR o načinu vročevanja, določajo v bistvu okoliščine, na podlagi katerega se da nedvomno zaključiti, kdaj je bila osebna oziroma nadomestna vročitev izvršena. S tem, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je sprva odklonila tožnica vročitev odpovedi in ni hotela podpisati prejema in da se je 22.4. seznanila na vidnem mestu s celotno vsebino odpovedi, je sodišče prve stopnje pravilno štelo za dokazano, da je bila vročitev najkasneje zakonito opravljena dne 22.4. Do vložitve tožbe dne 24.5.2003 je torej poteklo več kot 30 dni, zaradi česar je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo tožbo kot prepozno.

Pritožba ni utemeljena, zato pritožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.