Jedro

Ocenjevanje prijav, je kljub postavljenim kriterijem in čeprav je opravljeno s strani strokovnjakov, vedno do določene mere subjektivno. Sodišče se ne more spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, temveč se lahko, v skladu z določbami 94. člena ZUJIK, kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Javna agencija za knjigo je v postopku Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področjih knjige za leto 2015 (v nadaljevanju Javni razpis), področje Delovne štipendije, z izpodbijano odločbo odločila, da se tožniku za leto 2015 delovna štipendija ne podeli.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe Agencija najprej povzame predmet in cilje Javnega razpisa, splošne pogoje za sodelovanje na Javnem razpisu ter posebne pogoje za področje delovnih štipendij in uporabo kriterijev oziroma način ocenjevanja, kakšen je določen z Javnim razpisom. Razpisni kriteriji so ovrednoteni s točkami. Za posamezno delovno štipendijo je najvišje možno število prejetih točk 40, s tem da so za delovno štipendijo za vrhunske ustvarjalce lahko izbrani kandidati, ki prejmejo najmanj 36 točk. 3. V zvezi s tožnikovo vlogo, ki jo je dal na Javni razpis, pa se ugotavlja, da je bila vloga pravočasna, popolna in da jo je vložila upravičena oseba. Kot takšna je bila nato predana v obravnavo (ocenjevanje) pristojni strokovni komisiji za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja in humanistike. Strokovna komisija je (ponovno) skrbno in ob upoštevanju sodbe naslovnega sodišča pregledala izpolnjevanje razpisnih kriterijev za področje delovnih štipendij ter vlogo tožnika ocenila s 34 točkami, in sicer je tožniku po 1. kriteriju - „Reference in kakovost avtorjevega dela, s poudarkom na obdobju 2012-2014“ od možnih 20 točk dodelila 16 točk, po 2. kriteriju - „Prepoznavnost avtorjevega dela v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru“ od možnih 15 točk 14 točk ter po 3. kriteriju - „Delovni načrt za leto 2015“ od možnih 5 točk 4 točke. Glede na to, da tožnik ni dosegel zahtevanega najmanjšega števila točk (36), je strokovna komisija predlagala, da se tožniku delovne štipendije ne dodeli.

4. Pri ocenjevanju po prvem kriteriju se ugotavlja, da je delo tožnika v obdobju 2012-2014 na ravni izvirne ustvarjalnosti po obsegu skromno. Prevode tožnikovih avtorskih del so opravili drugi prevajalci in se zato ne morejo upoštevati kot izvirna literarna ustvarjalnost po prvem kriteriju, saj tožnik sam v tem obdobju ni izdelal ne izvirnika niti prevoda omenjenih del. Poleg različnih publicističnih tekstov v različnih medijih, ki jih tožnik sam označuje za „pisateljska pisma in pisateljska razmišljanja“, izkazuje eno samo samostojno izvirno književno delo - ep A., ki sicer sodi med kakovostne literarnozvrstne dosežke in je bil deležen zanimanja bolj strokovne kot širše kulturne javnosti. Glede na izrazito manjši obseg literarne ustvarjalnosti in glede na kakovost edinega izvirnega ustvarjalnega dela je komisija tožniku dodelila 16 od možnih 20 točk po razpisu.

5. Glede drugega kriterija komisija ugotavlja, da je tožnik prepoznaven v slovenskem kulturnem prostoru, v zvezi z mednarodno prepoznavnostjo pa, da je nekaj njegovih del prevedenih v tuje jezike, vendar v pomembni meri v jezike držav bivše Jugoslavije. Pogreša objave prevodov literarnih del pri uglednih založbah z dobro distribucijsko mrežo in podpornim promocijskim programom za uveljavitev avtorja na nemškem, francoskem, španskem in angleškem knjižnem trgu in zato dodeli po tem kriteriju 14 točk od 15-ih.

6. Delovni načrt oceni kot kakovosten in tudi izzivalen, medtem ko so skromno predstavljene konkretne aktivnosti na področju predstavljanja tožnikove literarne ustvarjalnosti ter zaveze glede načrtovanega izida romana, ki niso dovolj konkretne v pogledu izida, zato se mu po tem kriteriju dodeli 4 točke od 5-ih.

7. V nadaljevanju obrazložitve Agencija pojasnjuje, da je Javni razpis določal podelitev omejenega števila štipendij. V kategoriji „vrhunski ustvarjalec“ jih je bilo predvidenih šest. Strokovna komisija je zato med prijavljenimi kandidati predlagala podelitev šestih štipendij ter pri tem upoštevala medsebojno primerljivost posameznih vlog glede na ocenjevalne kriterije na način, ki ga opiše po posameznih (neimenovanih) kandidatih in ki je (med drugim) narekovala odločitev, kakršna sledi iz izreka odločbe.

8. Ministrstvo za kulturo je kot organ druge stopnje pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih ugotavlja, da je pristojna strokovna komisija strokovno pristojna in kompetentna, da poda oceno kulturnega projekta, medtem ko se v pritožbenem postopku presoja, ali je bila vloga obravnavana v skladu s kriteriji iz razpisa in s sodbo naslovnega sodišča. Ob sklicevanju na določbe Zakona o Javni agenciji Republike Slovenije za knjigo (v nadaljevanju ZJAKRS), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) oziroma Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ugotavlja, da izpodbijana odločba vsebuje obrazložitev in da je obrazložitev zadostna. Zadostna je tudi utemeljitev ocene po posameznih kriterijih, pri čemer se v primernost strokovne presoje organ druge stopnje ne spušča, ker le-ta po naravi stvari ne omogoča povsem objektivnega vrednotenja. V zvezi z oceno po prvem kriteriju meni, da je komisija povsem legitimno in skladno z omenjenim kriterijem ocenjevala tožnikove reference in pri tem ocenila tudi obseg njegovega dela v tem obdobju, saj je eno od meril pri referencah lahko tudi obseg in odmevnost dela, ne le kakovost. Ni pa v razpisu podlage za to, da bi strokovna komisija preverila izpolnjevanje razpisnih pogojev in le-te upoštevala pri ocenjevanju vloge, kot se zahteva v pritožbi.

9. Nadalje meni, da je pravilna oziroma skladna z razpisom tudi ocena po drugem kriteriju ter da strokovna komisija pri tem ni ravnala nedopustno ali diskriminatorno do drugih jezikovnih knjižnih trgov. Ugotavlja, da je njeno stališče skladno z Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, kjer se kot eden od ukrepov za uresničevanje javnega interesa, ki je v prevajanju kvalitetnih avtorskih del slovenskih avtorjev v tuje jezike, navaja kot ciljno sofinanciranje prevodov v nemški in angleški jezik. Agencija tudi sicer, zaradi dosega teh prevodov in odprtih možnosti za nadaljnje prevode v druge jezike, še posebej in več let podpira prevode v angleški jezik, ki skupaj s prevodi v španščino, nemščino in francoščino kot svetovne jezike dosegajo najštevilčnejšo mednarodno javnost. Tudi po oceni pritožbenega organa gre pri nemškem, francoskem, španskem in angleškem knjižnem trgu za najpomembnejše knjižne trge, na kar je mogoče sklepati tudi po tem, da so najpomembnejši knjižni sejmi organizirani ravno znotraj teh knjižnih trgov.

10. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Tožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilne uporabe predpisov ter zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

11. V tožbi navaja, da iz izpodbijane odločbe še vedno ni razvidno, kako je komisija prišla do števila točk, ki jih je dodelila tožniku pri posameznem kriteriju. Medsebojna primerjava prijaviteljev je narejena skopo, nekonkretno in ne glede vseh kriterijev, tako da je ni mogoče preveriti. Izpodbijana odločba ima še vedno enake napake kot odločba, ki je bila odpravljena s sodbo I U 864/2016 in je kot arbitrarna v nasprotju s pravico do poštenega postopka, ki ga zagotavljata 14. in 22. člen Ustave.

12. V zvezi s točkovanjem vloge po prvem kriteriju tožnik opozarja, da se razlogi precej razlikujejo od razlogov, ki jih vsebuje predhodna odločba, ki je bila odpravljena s sodbo naslovnega sodišča, ter da tožena stranka tega ne pojasni. Meni tudi, da mu glede na razpisne pogoje ni mogoče očitati manjšega obsega literarne ustvarjalnosti, poleg tega pa obseg literarne ustvarjalnosti ni bil razpisni pogoj, pri čemer razpisni pogoji niso ločevali objavljenih knjižnih del izvornega značaja od prevedenih. Kot izhaja iz tožnikove prijave na razpis, je tožnik v letih 2012 do 2014 objavil eno izvirno delo in štiri prevodna, vsa pri založbah ter vsaj 15 pomembnejših objav v časopisih, revijah in drugih medijih. Strokovna komisija prevodnih del pri tožniku, za razliko od ostalih prijaviteljev, ni upoštevala in je s tem kršila pravico do enakosti iz 14. člena Ustave. Izvirno delo je ocenila kot kakovostno ter pri tem dodala, da je bilo deležno zanimanja bolj strokovne kot širše kulturne javnosti, česar tožnik ne razume, saj razpis nima takšne določbe. Reference in kakovosti pa tudi sicer ni mogoče enačiti z obsegom ustvarjenih del. V prijavnem obrazcu so reference opredeljene na 2. strani kot seznam knjig, ki jih je avtor prvič izdal v obdobju 2012-2014, seznam prevodov avtorjevih del v tuje jezike, ki so izšli v istem obdobju ter seznam pomembnejših objav v časopisih, revijah in medijih. Vseh navedenih referenc pa ni mogoče oceniti kot „izrazito manjši obseg prijaviteljeve literarne ustvarjalnosti“, kar pomeni, da je odločitev komisije po prvem kriteriju samovoljna oziroma arbitrarna.

13. Tudi obrazložitev točkovanja po drugem kriteriju se bistveno razlikuje od tiste, ki jo vsebuje odpravljena odločba in je po mnenju tožnika (že spet) napačna. Razpisni pogoj (pravilno: kriterij) je določal prepoznavnost v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Mednarodni prostor sestavljajo vse države, razen Slovenije. Strokovna komisija pa si je dovolila diferenciacijo mednarodnega prostora oziroma favoriziranje določenih trgov, kar je nestrokovno in obenem nesprejemljivo v odnosu do mednarodnega kulturnega prostora. Poleg tega so ugotovitve komisije neresnične, saj je tožnik v prijavnem obrazcu jasno navedel, v katerih jezikih so izšli prevodi njegovih romanov ter da so izšli pri visokoreferenčnih založbah, nekateri v več izdajah. Tako so v prijavnem obrazcu v veliki večini navedeni prevodi romanov, ki so izšli v državah izven bivše Jugoslavije. Tožniku zato ni razumljivo, zakaj oziroma kako je prišla komisija do spoznanja, da naj bi bil tožnik v mednarodnem kulturnem prostoru šibkeje prepoznaven, kar že spet kaže na to, da je bila ocena tožene stranke zmotna oziroma arbitrarna.

14. Število dodeljenih točk pri oceni po tretjem kriteriju se razlikuje od ocene, ki jo vsebuje odpravljena odločba in v kateri je navedeno, da se tožniku dodelijo vse točke (5). Kriterij „Delovni načrt za leto 2015“ ne vsebuje ali zahteva predstavitve konkretne aktivnosti oziroma konkretnih zavez glede izida načrtovanega literarnega dela. Zahteva se (le) sestavitev delovnega načrta. Stališče komisije pa je v nasprotju s stališčem po drugem kriteriju. Glede izida načrtovanega literarnega dela v razpisu ni bilo nobenih zahtev. Kar je razumljivo, saj je roman treba najprej napisati in ga napisanega oddati v branje založniku, šele po založnikovem pristanku pa se je možno dogovarjati o izidu.

15. Primerjavo z drugimi prijavitelji je strokovna komisija napravila samo glede prvega kriterija. Tožnikova ustvarjalnost po posameznih kriterijih je razvidna iz prijave na razpis, ki jo tožnik v tožbi v tem delu povzame in se na tej podlagi primerja s podatki o prijaviteljih oziroma njihovih vlogah, ki so prejeli štipendijo za leto 2015 in ki so povzeti v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Obenem se opredeli do obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se nanaša na opravljeno primerjavo ter zaključi, da strokovna komisija sploh ni opravila primerjave med prijavitelji, oziroma da jih je obravnavala neenako. Pri izbranih kandidatih je upoštevala pogoje, ki niso bili določeni v razpisu, pri tožniku pa izpolnjene pogoje iz razpisa štela kot „slabe“ in kot razlog za znižanje števila točk. 16. Iz vseh navedenih razlogov tožnik meni, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi. Glede na večkrat ponovljen postopek predlaga, da sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) samo odloči v zadevi tako, da se tožniku podeli in izplača delovna štipendija v višini 10 000,00 EUR ter da se mu povrnejo stroški postopka.

17. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

18. Tožnik v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ter vztraja pri svojih navedbah in pri predlogih.

19. Tožba ni utemeljena.

20. V obravnavanem primeru gre za ponovljen postopek in ponovno odločanje o tožnikovi prijavi na Javni razpis, in sicer na podlagi sodbe naslovnega sodišča I U 864/2016-15 z dne 14. 3. 2017. 21. Iz razlogov sodbe sledi, da odločbe Agencije z dne 1. 12. 2015, ki je bila predmet presoje, zaradi pomanjkljivih razlogov, ki se nanašajo na točkovanje tožnikove vloge po prvem in drugem kriteriju iz razpisa, ni bilo mogoče preizkusiti. Tako po presoji sodišča iz razlogov, ki se nanašajo oceno po prvem kriteriju, ni jasno, na kakšen način je komisija ovrednotila izvirno delo in prevode tožnikovih del v tuje jezike in jih točkovala tako kot jih je, zlasti, ker iz odločbe ni razvidna primerjava z vlogami drugih prijaviteljev za tovrstno štipendijo. Pri ocenjevanju po drugem kriteriju pa je za sodišče uporaba tega kriterija vprašljiva zato, ker se opira na ugotovitev o manjši avtorski produkciji oziroma o šibkejši prepoznavnosti tožnika v zadnjem obdobju, medtem ko iz kriterija ne izhaja, da bi se le-ta vezal na obdobje 2012-2014 in s tem na zadnje obdobje, tako kot se nanj navezuje prvi kriterij. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, navedeno odločbo odpravilo in zadevo vrnilo Agenciji v ponovni postopek.

22. V tej zadevi gre torej za nov postopek in novo odločanje o prijavi, zato je presoja pristojnih organov (strokovne komisije) lahko različna od tiste, ki je bila opravljena v predhodnem postopku. Tožnikovo opozarjanje na razlike pri presoji s strani strokovne komisije ter ugovori, ki jih ima v tej zvezi, zato za odločitev o zakonitosti izpodbijane odločitve niso pravno pomembni. Sicer pa bistvenih razlik v številu doseženih točk po posameznih kriterijih ni in zato ni mogoče šteti izpodbijane odločitve za diametralno nasprotno prejšnji odločbi, kot se zatrjuje v tožbi.

23. Kot sporno ostaja tudi v tej zadevi vrednotenje (točkovanje) tožnikove prijave po kriterijih iz razpisa, saj mu je bilo pri vsakem od treh kriterijev dodeljenih manj točk, kot je bilo možnih in zato ni dosegel praga 36 točk za dodelitev delovne štipendije, ki je določen v točki 8.2. Javnega razpisa.

24. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, so poleg števila točk, dodeljenih pri posameznem kriteriju, v obrazložitvi navedeni razlogi za njihovo dodelitev. Tožbena trditev, da je izpodbijana odločba neobrazložena in kot takšna arbitrarna in da so zaradi tega z njo kršene ustavne pravice tožnika, torej v spisih nima podlage in jo sodišče kot neutemeljeno zavrača. Zahteva tožnika, da se obrazloži prav vsaka (ne)dodeljena točka, pa po presoji sodišča presega tisto, čemur je namenjeno točkovanje in ki je v tem, da se preko števila točk izrazi presoja, ali in v kakšni meri tožnikova vloga izpolnjuje kriterije iz razpisa.

25. Tako se v zvezi s točkovanjem po prvem kriteriju pravilno in skladno z razpisom navaja oziroma pojasni, da kot prevodnih knjižnih del in s tem kot izvirne literarne ustvarjalnosti iz razpisa ni mogoče upoštevati prevodov tožnikovih avtorskih del v tuje jezike, ki so jih opravili drugi prevajalci. Kar pomeni, da tožnik v obdobju 2012-2014 izkazuje eno izvirno književno delo (ep A.) in da se zato delo tožnika na ravni izvirne ustvarjalnosti utemeljeno oceni kot skromno ter nato ob upoštevanju ostalih referenc - t.j. objavljenih del iz prijave, kljub priznani kakovosti izvirnega dela dodeli manjše število točk od največjega možnega, ki naj bi sicer po navedbah v tožbi pripadal tožniku. V zvezi s točkovanjem oziroma narejeno oceno po prvem kriteriju je morda treba poudariti še, da tožniku nihče ne zanika vrhunskosti pri ustvarjanju, saj je le-ta nenazadnje pogoj za pridobitev delovnih štipendij. V tem okviru je zato treba razumeti tudi razloge komisije, na katere opozarja tožnik v tožbi. Tako je ocena „skromno“ mišljena v okviru vrhunskosti in še posebej z ozirom na pogoje razpisa, po katerih eno (1) objavljeno samostojno izvirno delo pomeni (posebni) pogoj za udeležbo na razpisu in je torej tožnik z objavo omenjenega epa izpolnil (šele) pogoje razpisa. Ni pa objavil še drugih izvirnih del in je zato tožnikova ustvarjalnost po prvem kriteriju lahko ocenjena nekoliko nižje.

26. V skladu z zahtevami sodbe pa je iz obrazložitve točkovanja po prvem kriteriju tokrat razvidna tudi primerjava točkovanja tožnikove vloge s točkovanjem vlog prijaviteljev, ki so na razpisu uspeli, ter pojasnjeni razlogi, ki so vodili strokovno komisijo pri točkovanju in na podlagi katerih ni mogoče sklepati o zatrjevanem (z ustavo prepovedanem) neenakem obravnavanju tožnika. Kot pravilno poudari že tožena stranka v izpodbijani odločbi in v odgovoru na tožbo, je ocenjevanje prijav, kljub postavljenim kriterijem in čeprav je opravljeno s strani strokovnjakov, vedno do določene mere subjektivno. Zato se sodišče, enako kot pred tem pritožbeni organ, ne more spuščati v presojo primernosti ocen strokovne komisije, temveč se lahko, v skladu z določbami 94. člena ZUIJK, kot nedopustne upoštevajo samo tiste kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja, ki so očitne. Tega pa po presoji sodišča pri zadevni oceni ni mogoče razbrati.

27. Očitnih kršitev vrednotenja in ocenjevanja po presoji sodišča tudi ni zaznati pri oceni po drugem kriteriju iz razpisa. Agencija oziroma strokovna komisija pri ponovnem točkovanju oziroma pri navajanju razlogov za odločitev sledi stališču, ki ga izraža sodba. Tako se pri oceni prepoznavnosti tožnikovega dela ne upošteva več predvsem zadnjega obdobja (2012-2014) in obenem (drugače kot v prejšnji odločbi) oceni, da je tožnikova prepoznavnost v slovenskem kulturnem prostoru visoka. Kot nekoliko nižja pa se tokrat oceni tožnikova prepoznavnost v mednarodnem kulturnem prostoru in iz tega razloga dodeli točko manj od najvišjega možnega števila točk, ki jih je sicer po tem kriteriju mogoče doseči. Kar pomeni, da ocena sledi kriteriju iz razpisa tako v številčnem kot tudi v vsebinskem pogledu, navedeni pa so tudi razlogi za takšno oceno.

28. Točko manj od najvišjega možnega števila točk, ki ga je mogoče doseči, je strokovna komisija tožniku oziroma njegovi prijavi dodelila tudi, ko gre za oceno prijave po tretjem kriteriju iz razpisa. Pri tem kot razlog za nižjo oceno od želene najvišje ne navede le odsotnosti povsem konkretnih zavez glede izida načrtovanega literarnega dela, kot se očita v tožbi, temveč tudi skromno predstavitev aktivnosti na področju literarne ustvarjalnosti. Pri čemer po presoji sodišča noben od razlogov ni v nasprotju s kriterijem oziroma oba sledita kriteriju po vsebini, saj se kriterij z ozirom na poimenovanje (Delovni načrt) očitno nanaša tako na načrtovanje literarnega ustvarjanja v ožjem pomenu besede (pisanje in objava literarnih del) kot tudi na siceršnjo dejavnost na področju literature. Zato narejena ocena ni v nasprotju in še manj v očitnem nasprotju z vrednotenjem in z ocenjevanjem po omenjenem kriteriju in zato sodišče drugačne tožbene trditve tudi v tem delu kot neutemeljene zavrača. 29. Ker je torej spoznalo izpodbijano odločbo za pravilno in zakonito, tožbene navedbe pa za neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

30. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, tri vsaka stranka svoje stroške postopka.

31. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).