Jedro

Za uporabo okrožnice Carinske uprave RS, št. 4105/2 z dne 15.10.1991 je bilo potrebno izkazati, da je blago, ki je predmet carinske deklaracije, bilo pred 8.10.1991 v lasti oseb (pravnih in fizičnih) iz Republike Slovenije. V obravnavani zadevi je bila carinska deklaracija sicer vložena v času, ko je veljala navedena okrožnica, vendar tožnik (carinski zavezanec) ni izkazal, da bi bil lastnik blaga pred 8.10.1991.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 470/97-10 z dne 16.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi z dne 17.1.1997, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo proti odločbi Carinarnice L. z dne 23.4.1996. Z njo je bilo tožeči stranki na podlagi 1. točke 1. odstavka 270. člena Carinskega zakona (CZ) naloženo plačilo carine in drugih uvoznih dajatev v znesku 532.083,00 SIT za blago (74.072,20 dolžinskih metrov bombažne tkanine) iz uvozne carinske deklaracije Carinske izpostave T. in c. L. z dne 4.11.1991, ker je bilo pri naknadni kontroli deklaracije ugotovljeno, da gre za blago, ki ni jugoslovanskega porekla (prijavljeno poreklo iz Sovjetske zveze) in ni pogojev za uvoz brez plačila carinskih dajatev v smislu deklariranega 52. člena CZ - preferenciali z jugoslovanskimi republikami.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in zavrača tožbeni ugovor, da blago iz navedene carinske deklaracije ni zavezano plačilu carine po 1. točki okrožnice Carinske uprave Republike Slovenije št. 4105/2 z dne 15.10.1991 (okrožnica). V postopkih na podlagi 1. točke 1. odstavka 270. člena CZ so upoštevna dokazila, priložena carinski deklaraciji. V obravnavani zadevi sta navedeni carinski deklaraciji priložena račun firme A. z dne 31.10.1991, in izjava tožeče stranke z dne 31.10.1991, da se uvaža blago po pogodbi o uvozu št. 1 z dne 30.10.1991. V rubriki 7 a - želim, da se uporabi - je navedeno "CT", kar pomeni, da je zahtevana uporaba Zakona o carinski tarifi. Vlagatelj carinske deklaracije ni zahteval uporabe kakšne ugodnosti ali olajšave, niti ni bil sprožen postopek za spremembo podatkov carinske deklaracije. Po računu firme A. je tožeča stranka lahko postala lastnik blaga šele na dan izdaje računa, to je dne 31.10.1991. V upravnem postopku predložene fotokopije listin, tudi kupoprodajne pogodbe z dne 24.9.1991, niso prepričljiv dokaz, da je bila tožeča stranka lastnica blaga pred 8.10.1991. V upravnem postopku imajo dokazno moč tudi le izvirne listine ali od pristojnih organov overjene listine.

Fotokopija kupoprodajne pogodbe z dne 24.9.1991 ne vsebuje zaporedne številke, ni vpisana v računu firme A. niti iz nje ni mogoče preizkusiti, ali se sploh nanaša na blago, uvoženo po navedeni carinski deklaraciji. Lastništva blaga pred 8.10.1991 tudi ne potrjuje izjava tožeče stranke, da se blago uvaža na podlagi pogodbe o uvozu blaga št. 1 z dne 30.10.1991. Za oprostitev plačila carinskih dajatev po okrožnici ni pomembna sklenitev kupoprodajne pogodbe, ampak obstoj lastništva nad blagom. Zato ni mogoče slediti navedbam tožeče stranke, da so bile v navedeni carinski deklaraciji pomotoma priložene listine, ki zmotno navajajo na to, da je tožeča stranka postala lastnica blaga šele po 8.10.1991. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka.

Zatrjuje, da pogodba z dne 30.10.1991, vpisana v rubriko 22 navedene carinske deklaracije, ne obstaja in da gre za pomoten vpis. Račun firme A. je bil izstavljen le za namen carine. Njeno lastništvo nad blagom nedvomno dokazuje kupoprodajna pogodba z dne 24.9.1991, saj ni potrebno, da bi bila kot gospodarska pogodba registrirana in imela zaporedno številko. Njen izvirnik je predložila že v postopku pred Vrhovnim sodiščem RS v upravnem sporu U 415/93. Predlagala je vpogled v ta spis, pa to ni bilo storjeno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V tem upravnem sporu izpodbijana odločba tožene stranke je bila izdana v ponovljenem postopku po sodbi Vrhovnega sodišča RS, št. U 415/93-10 z dne 1.3.1995. Po stališču iz navedene sodbe bi upravni organ moral pred izdajo odločbe pridobiti pogodbo z datumom 30.10.1991 iz rubrike 22 navedene carinske deklaracije, presoditi pritožbeni ugovor tožeče stranke, da naj bi bilo uvoženo blago njena last pred 8.10.1991, in ji dati možnost, da se izjavi o teh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Glede na vsebino ugovorov tožeče stranke je v obravnavani zadevi sporno, ali je blago iz navedene carinske deklaracije bilo v lasti tožeče stranke pred 8.10.1991. Navedena carinska deklaracija je bila namreč vložena v času, ko je veljala okrožnica, v kateri je v 1. točki navedeno, da k plačilu carine ni zavezano blago, ki je bilo pred 8.10.1991 v lasti oseb (pravnih ali fizičnih) iz Republike Slovenije, v Republiko Slovenijo pa prihaja po 7.10.1991. Uvoznik je moral vlogi za oprostitev izpod carinskega nadzora priložiti listine, ki izkazujejo lastništvo blaga pred 8.10.1991. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja. Na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, je bilo uporabljeno pravilno materialno pravo, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo bistvene kršitve določb postopka upravnega spora. Po podatkih upravnih spisov je bila v ponovljenem postopku tožeča stranka pozvana k predložitvi dokazov o lastništvu blaga pred 8.10.1991. V odgovoru na poziv se je sklicevala na že predložene fotokopije, predvsem na vsebino kupoprodajne pogodbe z dne 24.9.1991, ki tudi po presoji pritožbenega sodišča ni prepričljiv dokaz lastništva blaga iz navedene carinske deklaracije pred 8.10.1991, saj že njena vsebina (navedbe o teži, linearni gostoti in ceni blaga) ne omogoča niti preizkusa identitete blaga. Po vpogledu v spis U 415/93 pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v njem res izvirniki, vendar le tistih listin, ki jih je tožeča stranka v fotokopijah predložila v upravnem postopku in ki so bile, tudi po presoji pritožbenega sodišča, pravilno presojene. Zato s pritožbenimi ugovori, s katerimi ponavlja svoje tožbene ugovore v zvezi z dokazno presojo kupoprodajne pogodbe z dne 24.9.1991 in se sklicuje na izvirnike v spisu U 415/93, tožeča stranka v pritožbi ne more uspeti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.