Jedro

Pri postopku označitve meje ne gre za določanje meje (pač pa zgolj za tehnično opravilo - kopanje mejnikov), zato napaka pri vabljenju ene od lastnic v postopek ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v katastrski občini 1700 Ig kot urejeno evidentiral mejo (del meje) parcel 2389/1, 2399/38, 2399/39 in 2796/1 s sosednjimi parcelami 2389/2, 2399/62 in 2399/65, ter v postopku parcelacije ugotovil naslednje spremembe: ukinil parc. št. 2399/38, 2399/39 in uvedel nove parc. št. 2399/66, 2399/67, 2399/68 in ukinil 2796/1 in uvedel 2796/5, 2796/6 in 2796/7. Ugotovil je, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parc. št. obvezna priloga odločbi. V obrazložitvi je navedel, da so dne 23. 11. 2007 A.A., B.B. in Občina F. vložili zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije. Zahtevam je bil priložen elaborat, katerega vsebino predpisujeta Zakon o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Zahtevo so vložili lastniki parcel parcele 1389/1 A.A. in B.B., lastnik parcele 2399/38 in 2399/39 B.B. in lastnica parcele 2796/1 Občina F.. Geodetska uprava je preizkusila elaborat na podlagi 35. in 51. člena ZEN ter ugotovila, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. V postopku so kot stranke sodelovali tudi C.C. kot lastnik parcel 2399/62 in 2399/65 in D.D. kot lastnik parcele 2389/2. Geodetska uprava je ugotovila, da je pogoj 1. odstavka 49. člena ZEN izpolnjen, ker je del meje parcele, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo, urejen v predhodnem postopku IDPOS 6057 oziroma IDPOS 6089. Stranke so na mejni obravnavi z dne 14. 9. 2007 podpisale izjave o strinjanju s potekom predlaganje meje, z izjemo D.D., ki je zapisnik podpisal 21. 9. 2007 v pisarni geodetskega podjetja. V dopisu z dne 24. 10. 2007 je umaknil svoje soglasje, zato je geodetska uprava skladno s 37. členom ZEN razpisala ustno obravnavo. Ustne obravnave se ni udeležil nihče od vabljenih. Geodetska uprava je D.D. na podlagi 39. člena ZEN poslala pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začne sodni postopek ureditve meje. O tem naj bi obvestil geodetsko upravo ter hkrati predložil dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. V postavljenem roku postopka ni začel, čeprav je bil v pozivu opozorjen na pravne posledice. Zaradi navedenega se v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZEN šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik parcele. Geodetska uprava je preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovila, da je ta pogoj izpolnjen.

Drugostopni organ je z odločbo na pritožbo tožečih strank odpravil izpodbijano prvostopno odločbo v 1. odstavku izreka v delu, ki se nanaša na urejen in evidentiran del meje parcele 2389/1 s sosednjo parcelo 2389/2, obe k.o. ... in zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. V obrazložitvi navaja, da je pritožba deloma utemeljena. Ugotavlja, da je šlo v zadevi za več postopkov in sicer za postopek označitve meje v naravi (po določbi 44. člena ZEN), postopek ureditve meje in upravni postopek evidentiranja meje (26. člen ZEN) ter postopek spreminjanja meje parcele s parcelacijo in upravni postopek evidentiranja parcele (45. in 48. člen ZEN). Za tožeči stranki, ki sta solastnika parcele 2399/25 (D.D. in E.E.) in lastnika parcele 2389/2 in 2399/55 (D.D.) je sporen sklep o združitvi postopkov ter ugotovljeno dejansko stanje mejne z.k. točke 94 ter njene koordinate, ki naj ne bi bile enake koordinatam x in y, kot ju opredeljuje državni koordinatni sistem. Ugovarjata tudi načinu vročanja poziva k sprožitvi sodnega postopka. Drugostopni organ zavrača ugovore glede sklepa o združitvi. Glede bistvenih kršitev določb postopka, ker pooblaščenki D.D. ni bil vročen poziv na sprožitev sodnega postopka ureditve meje, pa meni, da je ugovor utemeljen. Zaradi napačnega tolmačenja določb 39. člena ZEN so bile kršene pravice lastnikom parcele 2389/2, kar je lahko vplivalo na odločitev v zadevi, zato je organ prvostopno odločbo odpravil v delu, kot izhaja iz izreka. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na mejno točko 94, ki predstavlja tromejo med parcelami 2389/1, 2389/2 in 2399/25 in sicer na določitev njenih koordinat, ki naj ne bi bile skladne s točkami koordinatnega sistema, pa ugotavlja, da je slednja že bila urejena v postopku ureditve meje št. IDPOS 6057 k.o. ... in se v obravnavanem postopku ni urejala oziroma evidentirala na novo, ker je šlo v zadevi za označitev meje parcel 2399/25, 2399/55, 2399/63, 2399/62 in parcele 2389/1 v naravi, na podlagi določbe 44. člena ZEN.

Tožeči stranki izpodbijata prvostopno odločbo in menita, da bi bil postopek ureditve mej in parcelacije lahko zakonito izpeljan le, če bi se imeli možnost udeležiti mejne obravnave vsi mejaši parcele 2389/1, kar pa se v tem primeru ni zgodilo, ker mld. E.E. v konkretnem postopku ni bila povabljena kot stranka. Vabljena bi morala biti po svoji zakoniti zastopnici, pa je geometer, ki je izdelal elaborat, sploh ni vabil. E.E. je namreč lastnica parcele 2399/63 in solastnica parcele 2399/25, obe k.o. ..., obe navedeni parceli pa mejita na parcelo 2389/1, katere meje naj bi se z izpodbijano odločbo uredile. Ni pomembno, ali je formalno meja v delu med njeno parcelo in tisto, katere meja se je že urejala, že urejena ali ne. Vabljena bi morala biti na zgoraj navedeni način, nujnost vabljena lastnika sosednje parcele, ki se ureja, namreč določa 30. člen ZEN. Tako pa je geometer za parcelo 2399/63 vabil na mesto tožnice – lastnice E.E. po njeni zakoniti zastopnici kar soseda C.C., kar je ne samo nezakonito, ampak naravnost nepojemljivo in nezaslišano. Navedeno je jasno razvidno iz listinskih podatkov v spisu. Za E.E. tudi zapisnik ni podpisan. V skladu z določbo 7. točke 3. odstavka 35. člena ZEN bi zato organ elaborat moral zavreči. Zato zadevne meje še vedno ni mogoče šteti za urejene. Tudi postopek parcelacije glede na navedeno dejstvo ne more ostati v veljavi, kot predvideva izpodbijana odločba. Posledično pa tudi ne grafični prikaz urejene meje. Tožena stranka je bila s strani pooblaščenke tožnikov obveščena že večkrat doslej, da so bistvene napake v katastru pri evidentiranju mejnih točk 94, 896 in 895, vse v škodo E.E. in D.D., parcela mejašev A.A. in B.B. pa se zato napihuje na severu in zahodu kot balon. Slednje je razvidno iz samega katastra, saj ležijo te mejne točke po podatkih katastra bistveno drugje, kot je zanje določeno v državnem koordinatnem sistemu in sicer globoko v parcelah 2399/63, 2399/55, 2399/25, 2389/2 in tudi v 2399/62 (lastnik C.C.). Na navedeno sta bili tožeči stranki opozorjeni s strani neodvisnih geometrov, razvidno pa je to tudi iz digitalnega katastra. Navedene mejne točke so mejne točke tožečih strank s parcelo 2389/1, katere meje se urejajo. Glede na navedeno je organ dolžan v skladu z določbo 8. točke 6. člena ZEN navedeno nepravilnost po uradni dolžnosti odpraviti, a tega doslej še ni storil. Prav tako organ še ni izvedel postopka zaradi nestrinjanja zakonite zastopnice tožnice E.E. in pooblaščenke tožnika D.D. iz leta 2007 za natančneje določeno mejno točko 94, ki jo je brez vednosti in prisotnosti zakonite zastopnice tožnice E.E. na dan mejne obravnave samovoljno in seveda spet v očitno neupravičeno v korist strank A.A. in B.B. geometer označil tako, da je na novo postavil mejnik. Tega pa je postavil cca 0,5 m stran od sedanje rastlinske meje v parcelo tožnikov, rastlinska meja pa je bila določena v zapisniku o ureditvi meje, na podlagi katerega je bila tudi meja na navedenem mestu določena kot dokončna. Navedeni mejnik je bil postavljen na koordinate: x = 896688, y = 464038,9 namesto na koordinate, ki so za to točko določene v državnem koordinatnem sistemu za mejno točko 94. V skladu z določbami ZEN bi tožena stranka zadevni postopek zaradi upravičenega nestrinjanja z novo določeno mejno točko 94 morala že zdavnaj izvesti, a tega še ni storila. Iz mejne točke 94 se začne tudi meja s parcelo 2389/2 s parcelo 2389/1. Glede na lego te točke v državnem koordinatnem sistemu morajo biti zato tudi druge mejne točke med parcelama 2389/1 in 2389/2 pomaknjeno bistveno bolj proti jugu, kot so v izpodbijanem elaboratu. Te napake pa mora toženka odpraviti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 8. točke 6. člena ZEN, ne pa z napotitvijo strank na sodni spor ali podobno. Predlaga, da se prvostopna odločba v zvezi z drugostopno odločbo v delu, ki se nanaša na urejeno mejo med parcelami 2389/1, 2399/38, 2399/39 in 2796/1, postopek parcelacije parcel 2399/38, 2399/39 in 2796/1, priloženi grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po parcelaciji, spremeni tako, da se elaborat za ureditev mej in parcelacije ter grafični prikaz zavrže in s tem postopek ureditve mej in parcelacije ustavi, oz. podrejeno, da se izpodbijana odločba v navedenih delih razveljavi in vrne prvostopnemu organu v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Stranki z interesom v tem postopku B.B. in A.A. sta na tožbo odgovorili in predlagata zavrnitev tožbe.

Stranki z interesom Občina F. in C.C. na tožbo nista odgovorili.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je organ v skupen postopek združil tri zadeve za uvedbo postopka ureditve meje in parcelacije. Postopek urejanja in evidentiranja meje je določen v III. poglavju ZEN (določbe 26. - 45. člena).

Rezultat ureditve meja med parcelami 2389/1, 2399/38, 2399/39 in 2796/1 s sosednjimi parcelami 2389/2, 2399/62 in 2399/65 je prvostopna odločba z dne 19. 6. 2009 (40. člen ZEN), ki je bila v delu, ki se nanaša na tožečo stranko – D.D., lastnika parcele 2389/1 odpravljena s strani drugostopnega organa. Učinke odprave ureja 41. člen ZEN, meja med parcelami 2389/1 in 2389/2, torej glede na pravne učinke odprave, v zemljiškem katastru ni zaznamovana kot urejena. Odločanje o tem delu zahteve je ponovno predmet odločanja prvostopnega organa.

Tožeči stranki izpodbijata prvostopno odločbo tudi v delu, ki se nanaša na urejeno in evidentirano mejo drugih parcel in izvedeno parcelacijo. Ugovarjata, da bi bil postopek ureditve mej in parcelacije lahko zakonito izpeljan le, če bi bila mld. E.E. pravilno vabljena, v tem postopku kot stranka. Sodišče glede na podatke iz upravnih odločb in spisa ugotavlja, da je E.E. lastnica parcele 2399/63 in solastnica parcele 2399/25, obe parceli pa ne mejita na meje parcel, ki so se urejale v postopku. V postopku ureditve meje je bil torej pravilno vabljen le tožnik D.D. kot lastnik parcele 2389/2, ki meji na parcelo 2389/1. Tožeča stranka ugovarja mejnim točkam 94, 896 in 895. Meni, da so v naravi postavljene drugje kot v državnem koordinatnem sistemu. Sodišče ugotavlja, da je mejna točka 94 na tromeji med parcelama 2399/1, 2389/2 in 2399/25. V zvezi s to točko in naslednjimi, ki so mejne s parcelama katerih lastnica oziroma solastnica je E.E., sodišče ugotavlja, da bi ta morala biti vabljena na obravnavo, vendar ne v zvezi s postopkom mejne obravnave, glede na 30. člen ZEN, kot se v tožbi ugovarja, pač pa v zvezi s postopkom označitve meje v naravi – 44. člen ZEN, ki se je izvedel v obravnavani zadevi pred mejnim ugotovitvenim postopkom in parcelacijo. Po določbi 1. odstavka 44. člena ZEN se urejena meja na zahtevo lastnika parcele označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov zemljiškega katastra. To označitev izvede geodetsko podjetje in o času izvedbe obvesti lastnike sosednjih parcel. Kršitev pa ni vplivala na odločanje v zadevi postopka urejanja meje in parcelacije, ki ga sodišče obravnava, z izpodbijano prvostopno odločbo, ker pri postopku označitve meje ne gre za določanje meje, pač pa zgolj za tehnično opravilo, postopek kopanja mejnikov, na podlagi, v predhodnem postopku določene meje. V obravnavani zadevi je bil to postopek po IDPOS 6057. Iz navedenega razloga, ker IDPOS 6057, ni bil del postopka urejanja meje v obsegu kot izhaja iz izreka, organ ni bil dolžan zavreči elaborata v skladu s 7. točko 3. odstavka 35. člena ZEN, ki ureja napake pri vabljenju strank.

Posledično, ker mejne točke, ki jim tožeči stranki ugovarjata, niso del odločanja po izpodbijani prvostopni odločbi, se sodišče tudi ne spušča v vsebinske ugovore, ki jih v zvezi s temi točkami navajata tožeči stranki. Postavitev mejnikov v točke, ki so del urejene meje, ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu (oziroma upravnem postopku) v drugi upravni zadevi.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji; v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevo za povrnitev stroškov tožečih strank je sodišče zavrnilo v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.