Jedro

Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno in materialnopravno odločitvijo o obliki vračanja zaplenjenega premoženja v predhodnem postopku ne predstavlja pravno relevantnega obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP.

Predlog za obnovo postopka z novimi dejstvi in dokazi, ki se nanašajo na drugo materialnopravno upravičenje oziroma na drug zahtevek (konkretno: na delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine) ni dovoljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog drugega predlagatelja, vložen 7. 7. 2021 in dopolnjen 12. 7. 2021, za obnovo postopka za vrnitev premoženja na podlagi 145. člena ZIKS1, o čemer je bilo pravnomočno odločeno v točkah I/2 in točki II izreka vmesnega in delnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Nz 244/2016 z dne 30. 8. 2018. 2. Drugi predlagatelj vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP2 v zvezi s 37. členom ZNP3. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za obnovo postopka ugodi, oziroma da se sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je podal predlog za obnovo postopka na podlagi postopka po ZVEtL-14. Sodišče ga je neutemeljeno zavrnilo. Vrnjeno je le 2/3 od 2/3 zaplenjenega premoženja. Vrhovno sodišče RS je v obrazložitvi sklepa II Ips 140/2017 z dne 30. 11. 2017 v točki 24. zapisalo, da bo o vračilu preostalega dela zaplenjenih nepremičnin do 2/3, glede katerega obstajajo ovire za vračilo v naravi, odločeno naknadno. Torej je šlo le za začasno ureditev do vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Vrhovno sodišče je napotilo sodišče prve stopnje, da z dokončno odločitvijo počaka na rešitev postopka po ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo teh napotkov. Izdalo je drugi delni sklep z dne 30. 8. 2018. Potrdilo ga je višje sodišče, vrhovno sodišče ga ni obravnavalo. 16. 6. 2021 je bil (v postopku po ZVEtL-1) opravljen narok in ogled na kraju samem z izvedencem. Jasno je, da predlagatelj ni mogel prej predložiti bistvenega dokaza - zapisnika. Šele z nesporno ugotovitvijo, da se po naroku izda vmesni sklep na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, je bil elaborat etažiranja izvedenca A. A. priznan kot primerna strokovna podlaga za vpis stavbe v kataster stavb. Šele s tem je elaborat pridobil pravno veljavo. Upoštevaje ugotovitve Vrhovnega sodišča iz leta 2017, da etažiranje še ni zaključeno, je torej sodišče šele 16. 6. 2021 prejelo pravno veljavno listino - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. 16. 6. 2021 je ključni datum za pridobitev novega dokaza. Elaborat, ki ni potrjen s strani udeležencev, ni nov dokaz. Sodišče ni upoštevalo navodil vrhovnega sodišča z dne 30. 11. 2017 (točke 23. in 24. sklepa), določb ZNP, ZVEtL-1 ter ZPP. Predlog je bil kvečjemu preuranjen in ne prepozen. Predlagatelj ga je podal takoj, ko je razpolagal z relevantno dokazno listino. Iz elaborata izhaja, katere nepremičnine so bile dejansko zaplenjene in jih je treba vrniti v naravi. Postopek etažiranja ni bil dokončan niti 30. 8. 2018 (izdaja sklepa Nz 244/2016). Izrek tega sklepa z zavrnitvijo zahtevka je nerazumljiv, v nasprotju z dokaznim postopkom, izvedenimi dokazi ter sam s seboj v nasprotju. Predlog predlagatelja, da se postavi izvedenec gradbene stroke, ki bi pregledal histrorične ZK izpiske in kupoprodajne pogodbe ter izračunal skupen delež na skupnih deležih in napravah, oziroma ugotovil, ali predstavlja 1/3 še nevrnjenih stanovanj dejansko tista stanovanja, na katerih ima delež MOL, je bil zavrnjen. Tudi višje sodišče, ki je sklep potrdilo, ni upoštevalo navodil vrhovnega sodišča. Zdaj predlagatelji razpolagajo s tistim, kar so ves čas postopka predlagali: z izvedencem, ki bo izračunal in pojasnil, katera stanovanja so bila nacionalizirana tretjinskemu lastniku (B. B.) in katera so bila zaplenjena pokojnemu upravičencu (C. C.). V postopku denacionalizacije upravni organ ni imel problemov z nedoločeno etažno lastnino, ki dela velike probleme sodišču. Pravilno je zaključilo le vrhovno sodišče, da je postopek etažiranja, v konkretnem primeru elaborat etažne lastnine, tista listina oziroma sklep, ki bo lahko dokončno pojasnil, katera stanovanja so pripadala kateremu izmed solastnikov. Prihaja do minimalne razlike v kvadratnih metrih, če se izračuna površina, kot jo je izračunal izvedenec. Predlog za obnovo postopka ni pavšalen, pač pa je taka obrazložitev sodišča prve stopnje, ki se ni potrudilo, da bi razumelo predlog predlagatelja in ugotovilo, da sledi izvedenskemu mnenju in izračunu posameznih kvadratur. Predlog za obnovo je bil pravočasen in utemeljen, priložena je bila ustrezna listina.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V prejšnjem postopku za vrnitev premoženja na podlagi 145. člena ZIKS je bilo s pravnomočnim delnim sklepom5 upravičencu vrnjeno v last do 2/3 v izreku opisno označenih 11-tih stanovanj z njim pripadajočimi solastninskimi idealnimi deleži na skupnih delih stavbe na naslovu P. (ob zaplembi del nepremičnine vložek št. 000, k. o. ..., zaplenjene do 2/3). S pravnomočnim vmesnim in delnim sklepom, katerega obnovo predlaga pritožnik6, je odločeno o pravni podlagi za vračilo preostalega dela zahtevka v naravi. V točki I/2 je zavrnjen zahtevek za vrnitev preostalega deleža do 1/3 stanovanj, katerih delež do 2/3 je bil upravičencu pravnomočno vrnjen z delnim sklepom z dne 6. 9. 2016; v točki I/1 pa je ugotovljeno, da ni možno v naravi vrniti deleža do 2/3 na preostalih šestih delih stavbe s pripadajočim deležem na skupnih delih stavbe, ki niso zajeti v delnem sklepu z dne 6. 9. 20167, zaradi na njih obstoječe lastninske pravice fizičnih oziroma civilnih pravnih oseb8. Z delnim sklepom (izrek v točki II) je nadalje pravnomočno zavrnjen zahtevek za vračilo hišniškega stanovanja v naravi in za vračilo sorazmernega dela do 2/3 na hišniškem stanovanju, in sicer zaradi ovir po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.

5. Drugi predlagatelj je 5. 7. 2021 vložil predlog za obnovo postopka in ga dopolnil dne 12. 7. 2021, v zvezi z zavrnilnim zahtevkom za vračilo preostalega deleža do 1/3 stanovanj v naravi, katerih delež 2/3 je bil upravičencu vrnjen z delnim sklepom z dne 6. 9. 2016, in za vračilo hišniškega stanovanja.

6. Sodišče je ugotovilo, da drugi predlagatelj brez konkretizirane vsebine, ki jo zahteva drugi odstavek 397. člena ZPP9, smiselno uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, in da kot nov dokaz omenja elaborat o etažiranju obravnavane stavbe z dne 9. 2. 2015, ter zapisnik z dne 16. 6. 2021 iz postopka za vzpostavitev etažne lastnine na obravnavani stavbi, ki se vodi pred istim sodiščem pod opravilno št. II N 415/2009. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da predlagatelj v predlogu ne zatrjuje novih dejstev, ampak ponovno trdi in vztraja, da so bila predmet zaplembe konkretna stanovanja, za katera je primarno zahteval vrnitev v naravi. Po nadaljnjih ugotovitvah sodišča se je na postopek etažiranja II N 415/2009 skliceval že v prejšnjem postopku in isti elaborat, ki mu je bil vročen že 13. 4. 2015, vložil v spis 3. 3. 2021. Zapisnik naroka v postopku po ZVEtL z dne 16. 6. 2021 pa je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje sestavljen skoraj tri leta po izdaji sklepa, glede katerega je predlagana obnova.

7. Po takih dejanskih ugotovitvah je predlog zavrglo kot nedovoljen (395. člen ZPP), nepopoln (drugi odstavek 397. člen ZPP) in prepozen (396. člen ZPP).

8. Sprejeta odločitev je pravilna in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato bo pritožbeno sodišče odgovorilo le na bistvene pritožbene navedbe.

9. Pritožnik skuša skozi obnovitveni razlog novih dejstev in dokazov v postopku za vrnitev zaplenjene stavbe uveljaviti delitev solastnine v naravi in vzpostavitev etažne lastnine. S tem ne more obnoviti postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja. Ključna je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pritožnik v prejšnjem postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja ves čas trdil, da je bila obravnavana stavba že v času zaplembe v naravi razdeljena in je bilo jasno, katera stanovanja so v lasti in predmet zaplembe pokojnemu upravičencu, in katera v lasti (drugega solastnika) B. B., ki so bila predmet denacionalizacije. Pri takih trditvah vztraja tudi v pritožbi in trdi, da je šele zdaj (v drugem postopku - po ZVEtL-1) prejel primeren dokaz (elaborat etažiranja), s katerimi bi te trditve dokazal, in kar bi vodilo k drugačni odločitvi o obliki vračila premoženja (v naravi). Vendar so bile v pravnomočno zaključenem postopku njegove trditve ovržene. Pravnomočno je bilo ugotovljeno, da je bila stavba ob zaplembi v solastnini, da tedaj etažna lastnina še ni bila vzpostavljena in da upravičencu niso bila zaplenjena konkretna stanovanja, ampak idealni delež do 2/3 na celotni stavbi, ki pa je bila v času vračanja v dejanski etažni lastnini. Zato je bilo v postopku vračanja zaplenjenega premoženja mogoče v naravi vrniti le solastninski delež na delih stavbe, na katerih ni bilo zakonskih ovir za vračilo, in sicer v deležu, kot je bil zaplenjen upravičencu (do 2/3). V postopku vračanja ni bilo mogoče vrniti več, kot je bilo zaplenjeno, in tudi ne posegati v etažno lastnino. Že Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 140/2017, na katerega se sklicuje predlagatelj, poudarilo, da delitev solastnine oziroma vzpostavitev etažne lastnine ni (bila) mogoča v predhodnem postopku, ker v njem niso sodelovali vsi solastniki stavbe, pač pa, da je to lahko le predmet drugega postopka - postopka po ZVEtL. Postopek po ZVEtL-1 je bil prekinjen do odločitve o vrnitvi premoženja upravičencu v predhodnem postopku, zato da se je lahko nadaljeval postopek za vzpostavitev etažne lastnine, in ne obratno, kot zmotno razlaga in razume razloge sklepa Vrhovnega sodišča RS predlagatelj. Zmotno je torej njegovo naziranje, da je bila pravnomočna odločitev, za katero predlaga obnovo, le začasna in da je načrt etažiranja z izračunanimi natančnimi površinami stavbe lahko pravočasen in nov dokaz za obnovo postopka vračanja zaplenjenega premoženja.

10. Odločba drugega sodišča o drugem materialnopravnem razmerju (vmesni sklep na podlagi 6. točke 13. člena ZVEtL-1 v postopku za vzpostavitev etažne lastnine), izdan po pravnomočnosti odločbe, zoper katero se predlaga obnova postopka, ne more predstavljati novega dejstva niti dokaza v obravnavanem postopku. Nestrinjanje pritožnika s sprejeto dokazno oceno in materialnopravno odločitvijo o obliki vračanja zaplenjenega premoženja v predhodnem postopku ne predstavlja pravno relevantnega obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP. Ta je podan, če stranka izve za nova dejstva, ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. A za dosego tega cilja stranka ne more predlagati kakršnihkoli novih dejstev in novih dokazov - takih, ki dejansko podlago zahtevka zastavljajo povsem na novo. Predlog za obnovo postopka z novimi dejstvi in dokazi, ki se nanašajo na drugo materialnopravno upravičenje oziroma na drug zahtevek (konkretno: na delitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine) ni dovoljen10. 11. Pritožbeno sodišče torej pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je predlog pravilno zavrglo kot nedovoljen. Sklep je zadostno obrazložen, da ga je mogoče vsebinsko preizkusiti. Ker ni obremenjen niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, ga je sodišče druge stopnje potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP in 37. členom ZNP).

1 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 17/1978 s spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 3 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019. 4 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 34/2017. 5 Nz 244/2016 z dne 6. 9. 2016 v zvezi s sklepom VSL II Cp 3108/2016 z dne 5. 1. 2017 in VSRS II Ips 140/2017 z dne 30. 11. 2017. 6 Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Nz 244/2016 z dne 30. 8. 2018 v zvezi s sklepom VSL II Cp 2284/2018 z dne 6. 3. 2019. 7 To je deli št. 901, 902, 903, 904, 905 in tri sobno stanovanje v prvem nadstropju v izmeri 101,70 m2. 8 Drugi in tretji odstavek 16. člena Zden - Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/1991 s spremembami, v zvezi s 145.a členom ZIKS. 9 Ki določa, da je treba v predlogu za obnovo postopka zlasti navesti: zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. 10 Primerjaj: Ude L.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2009, stran 593 in tam navedena sodna praksa in teorija.