Jedro

Predhodno vprašanje je lahko vprašanje o obstoju določenega pravnega razmerja, lahko pa je to tudi vprašanje o pravnih posledicah tega pravnega razmerja. Tako je predhodno vprašanje lahko vprašanje o obstoju terjatve iz določenega pravnega razmerja, v danem primeru odškodninske terjatve zoper dolžnika, ki izvira iz pravnega razmerja med njim kot članom uprave A. d.d. (sedaj v stečaju) in navedeno družbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predhodni postopek osebnega stečaja prekinilo do pravnomočnega zaključka postopka, ki teče pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. I Pg 268/2017. 2. Upnik D. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom trdil, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka, saj ima terjatev do stečajnega dolžnika na podlagi nepravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru I Pg 268/2017 z dne 20. 8. 2018, po kateri dolžnik kot nekdanji član uprave družbe A. d.d. - v stečaju solidarno odgovarja za plačilo zneska 450.000,00 EUR z obrestmi, vendar največ do zneska 150.000,00 EUR z obrestmi in solidarno odgovarja za izpolnitev obveznosti plačila zneska 392.838,00 EUR z obrestmi. Prav tako ima upnik na podlagi navedene sodbe terjatev do dolžnika iz naslova stroškov pravdnega postopka v višini 5.790,61 EUR z obrestmi. Navedel je, da sodba še ni pravnomočna, vendar zanesljivo dokazuje obstoj terjatve s stopnjo verjetnosti, dolžnik pa tudi zamuja s plačilom vseh zgoraj navedenih zneskov več kot dva meseca.

5. Upnik je dolžnikovo insolventnost utemeljeval na zakonskih domnevah dolžnikove trajnejše nelikvidnosti iz prve in druge alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Trdil je, da dolžnikove obveznosti do stečajne mase A. d.d. - v stečaju in do upnika po prej navedeni nepravnomočni sodbi znašajo več kot 550.000,00 EUR in zanesljivo presegajo trikratnik dolžnikove plače, saj je upnik prepričan, da znesek njegove mesečne plače ali drugih rednih prejemkov ne more dosegati zneska 183.000,00 EUR (prva alineja tretje točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Če je dolžnik nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov, pa tudi nedvomno za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR (druga alineja tretje točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Upnik je tudi trdil, da obveznosti dolžnika presegajo vrednost njegovega premoženja in je zato dolžnik tudi prezadolžen (1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik v svojem ugovoru zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja navedel, da zgoraj navedena sodba še ni pravnomočna in bi mu ob uspešno rešeni pritožbi nastala nepopravljiva škoda, v kolikor bi bil nad njim začet stečajni postopek. S tem je smiselno ugovarjal obstoju terjatve in upnikovi trditvi, da je insolventen.

7. Sodišče prve stopnje je ob sprejemu odločitve o prekinitvi postopka do pravnomočnega zaključka gospodarsko-pravdnega postopka I Pg 268/2017 tehtalo med pravno varnostjo predlagatelja in težo posega v pravice dolžnika. Ocenilo je, da bi stečaj z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti nedvomno predstavljal hujši poseg v dolžnikov položaj kot izvršba, ki je predlagatelj v tem trenutku sploh ne more doseči (v praksi pa velja, da stečaj predstavlja generalno izvršbo). Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo še dejstvo, da je pritožbeni postopek v zadevi I Pg 268/2017 že v teku, kar torej ne bo bistveno podaljšalo predmetnega predhodnega postopka.

8. Predlog za začetek stečajnega postopka je (med drugim) upravičen vložiti tudi upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka prvega odstavka 231. člena ZFPPIPP).

9. Upnik je z zgoraj navedeno nepravnomočno sodbo nedvomno za verjetno izkazal svojo terjatev do dolžnika, kar zadostuje kriteriju za podelitev procesne legitimacije za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Ne zadostuje pa navedena sodba za dokaz dolžnikove insolventnosti, kot to zmotno meni pritožnik. Pritožnik ima sicer prav, ko pravi, da ni dolžan predhodno v pravdi dokazati obstoja svoje terjatve, temveč lahko predlog vloži, čeprav obveznost ni bila ugotovljena v nepravnomočni sodbi. Vendar pa mora v takšnem primeru v predhodnem postopku osebnega stečaja dokazati, da njegova terjatev obstoji, in ne, da je zgolj verjetno izkazana. V zvezi s tem pa bi bilo v danem primeru, glede na to, za kakšno terjatev gre, potrebno izvesti obsežen dokazni postopek, kar bi bilo nesmotrno, saj je Okrožno sodišče v Kopru o obstoju terjatve že odločilo s sodbo I Pg 268/2017 z dne 20. 8. 2018, v teku pa je tudi že pritožbeni postopek. Ponovno odločanje o tej terjatvi v tem predhodnem postopku osebnega stečaja bi tako pomenilo podvajanje dokazov in nepotrebno obremenjevanje postopka. Zato je po presoji pritožbenega sodišča utemeljena prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka zgoraj navedenega pravdnega postopka o vprašanju obstoja odškodninske terjatve zoper dolžnika kot o predhodnem vprašanju za presojo dolžnikove insolventnosti.

10. Pritožnik trdi, da odločitev v zadevi I Pg 268/2017 ni predhodno vprašanje te zadeve, saj je predhodno vprašanje lahko samo vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja. V zgoraj navedeni pravdi pa predmet zahtevka ni ugotovitveni zahtevek glede obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, temveč dajatveni zahtevek. Trdi, da izrek sodbe z dajatvenim zahtevkom nikoli ne more pomeniti odločitve o predhodnem vprašanju.

11. Pritožnikovo stališče je zmotno. Predhodno vprašanje je lahko vprašanje o obstoju določenega pravnega razmerja, lahko pa je to tudi vprašanje o pravnih posledicah tega pravnega razmerja. Tako je predhodno vprašanje lahko vprašanje o obstoju terjatve iz določenega pravnega razmerja, v danem primeru odškodninske terjatve zoper dolžnika, ki izvira iz pravnega razmerja med njim kot članom uprave A. d.d. (sedaj v stečaju) in navedeno družbo (13. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). 1

12. Ker vsi zatrjevani dejanski stanovi domnev o dolžnikovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti temeljijo na trditvi o obstoju terjatve iz zgoraj navedene sodbe, vprašanje o obstoju te terjatve predstavlja predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali je dolžnik trajneje nelikviden in/ali prezadolžen, torej insolventen.

13. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je spregledalo, da je predlagal tudi, da se o obstoju premoženja in obveznosti dolžnika pridobi poročilo o njegovem premoženjskem statusu.

14. Poročilo dolžnika o stanju njegovega premoženja ne vsebuje podatka o njegovih obveznostih (drugi odstavek 384. člena ZFPPIPP). Zato sodišče na podlagi poročila, če bi ga pridobilo, ne bi moglo ugotoviti, da je dolžnik insolventen. Očitek pritožnika, da bi sodišče to lahko ugotovilo na podlagi poročila, četudi ne bi upoštevalo sporne obveznosti in bi vzelo v presojo zgolj druge obveznosti dolžnika, je tako neutemeljen.

15. Pritožbeno sodišče ne more upoštevati pritožnikovih navedb o tem, katere obveznosti do različnih upnikov po pravnomočnih odločbah ima dolžnik, saj gre za pritožbene novote. Podatke o tem bi upnik moral ponuditi že v postopku pred sodiščem prve stopnje, v pritožbi pa ni prepričljiv z navedbo, da podatkov o dolžnikovih obveznostih takrat ni mogel pridobiti. Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje s procesnim sklepom o prekinitvi predhodnega postopka osebnega stečaja le prekinilo postopek in ga ni zaključilo, ne more biti razlog za razlago prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, za kakršno se zavzema pritožnik. Sodišče prve stopnje upnika tudi ni dolžno opozarjati, da po naroku novih trditev ali dokazov ne sme podati, kot to meni pritožnik.

16. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna. Sodišče je zanjo imelo zakonsko podlago. Odločitev pa tudi ni arbitrarna.

17. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18. Na ostale navedbe v pritožbi pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. UDE, Lojze in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 122.