Jedro

Postopek za delitev stvari v solastnini je sicer nepravdni postopek, vendar se po svoji naravi približuje pravdnemu postopku in zato ni razloga, da za navedeni postopek ne bi veljalo pravilo nedovoljenosti pritožbene novote, kot to določa 337. člen ZPP v povezavi s 37. členom ZNP. Pritožnik pa tudi z ničemer ni obrazložil, da navedene pritožbene novote brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti tekom nepravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče solastno nepremično premoženje predlagatelja in nasprotnega udeleženca navedeno v izreku prvostopnega sklepa med udeleženca razdelilo tako, da je nasprotni udeleženec postal lastnik solastnega premoženja do celote s tem, da je dolžan predlagatelju izplačati protivrednost njegovega solastniškega deleža v višini 3,000.000,00 SIT v treh enakih obrokih in sicer prvega do 31.7.2005, drugega do 31.12.2005 in tretjega 31.7.2006, vse brezobrestno, v primeru zamude pri izplačilu posameznih obrokov pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V odločbi o stroških je nasprotnega udeleženca zavezalo k povrnitvi nepravdnih stroškov predlagatelja v znesku 168.275,00 SIT. Nadalje je še odločilo, da je vsak od udeležencev upravičen po pravnomočnosti tega sklepa predlagati ustrezno zemljiškoknjižno izvedbo.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil nasprotni udeleženec smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe določb nepravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga "da se izpodbijani sklep razveljavi in so o razdelitvi premoženja ponovno odloči tako, da se k skupni vrednosti nepremičnega premoženja, o katerem je sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom, prišteje tudi vrednost vloženih sredstev iz kmetije, v stanovanjsko hišo predlagatelja in sicer v višini 10,000.000,00 SIT, pa potem na novo določi znesek, ki ga je predlagatelju dolžan izplačati".

Predlagatelj na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je v danem primeru opravilo delitev solastnega nepremičnega premoženja v skladu s petim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ in sicer tako, da so nepremičnine, ki so bile predmet delitve, ostale v celoti v lasti nasprotnega udeleženca, kateri je dolžan predlagatelju izplačati protivrednost njegovega solastniškega deleža v višini 3,000.000,00 SIT. Takemu načinu delitve solastnega nepremičnega premoženja pritožba ne oporeka. Navaja le, da bi prvostopno sodišče moralo k skupni vrednosti nepremičnega premoženja, o katerem je sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom, prišteti tudi vrednost vloženih sredstev iz kmetije v stanovanjsko hišo predlagatelja v višini 10,000.000,00 SIT. Taka izvajanja pritožbe pa predstavljajo pritožbeno novoto, ki pa v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP v zvezi s prvim odstavkom 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v pritožbenem postopku ni dopustna. Postopek za delitev stvari v solastnini je sicer nepravdni postopek, vendar se po svoji naravi približuje pravdnemu postopku in zato ni razloga, da za navedeni postopek ne bi veljalo pravilo nedovoljenosti pritožbene novote, kot to določa 337. člen ZPP v povezavi s 37. členom ZNP.

Pritožnik pa tudi z ničemer ni obrazložil, da navedene pritožbene novote brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti tekom nepravdnega postopka.

V zvezi s pritožbenimi izvajanji, da v vrednost vseh nepremičnin ni zajeta vrednost stanovanjske stavbe in zemljišča, ki jo je predlagatelj dobil z darilno pogodbo leta 1982 od pokojnega očeta, pa pritožbeno sodišče le dodaja, da bi taka izvajanja morebiti lahko prišla samo v poštev v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu (vračunanje daril v dedni delež - III. poglavje Zakona o dedovanju - ZD), ne pa v nepravdnem postopku delitve solastnega nepremičnega premoženja. Sicer pa so tudi ta izvajanja tako pavšalna, da odločitev prvostopnega sodišča ne morejo v ničemer spremeniti.

Odločitev pritožbenega sodišča je v skladu s 37. členom ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP.

Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil in zato je odločitev o stroških pritožbenega postopka kot nepotrebna odpadla.