Jedro

Če ugotavlja sodišče vrednost čiste zapuščine zgolj zaradi odmere sodnih taks, tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga.

Ker je sodišče ugotovilo stanje na zapustničinem bančnem računu v trenutku izdaje sklepa o dedovanju, ne pa v času njene smrti, je dejansko stanje glede obstoja zapuščine ostalo nepopolno ugotovljeno. Če sodišče ugotovi, da je stanje na računu negativno ali ničelno, do dedovanja ne more priti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da sodi v zapuščino osebni račun zapustnice pri B, d. d. Kranj, št.:…, s stanjem na dan 16. 11. 2012 0,0 EUR (I. točka izreka sklepa). V II. točki izreka izpodbijanega sklepa je za oporočnega dediča omenjenega premoženja razglasilo pritožnika, v III. točki izreka izpodbijanega sklepa pa je pritožniku dovolilo razpolaganje z zapustničinim osebnim računom po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

2. Dedič v pravočasni pritožbi sklep o dedovanju izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, saj v vabilu na zapuščinsko obravnavo ni bilo podatkov o obsegu/vsebini dediščine ali o vsebini zapustničine oporoke, prav tako ni bilo nobene priloge, s katero bi sodišče oporočnega dediča seznanilo s kopijo oporoke (to si je moral po prejemu vabila priskrbeti sam). Izpodbijani sklep ima tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Izrek sklepa nasprotuje njegovim razlogom, saj je v izreku kot predmet dedovanja naveden osebni račun zapustnice, v obrazložitvi pa sodišče ugotavlja, da čiste vrednosti zapuščine ni. Prvostopenjsko sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni pravilno ugotovilo obsega premoženja, ki ga je zapustnica zapustila pritožniku. Sodišče ni upoštevalo v 132. členu ZD navedenega odločilnega trenutka nastopa smrti zapustnice ter stanja prihrankov na zapustničinih bančnih računih ni ugotavljalo na dan njene smrti (28. 12. 2010), ampak na dan 16. 11. 2012. Ob tem sodišče ni pojasnilo, zakaj je za presojo stanja na tem osebnem računu zapustnice odločilen trenutek 16. 11. 2012. Tudi če bi bilo na dan zapustničine smrti na omenjenem osebnem računu 0,0 EUR, zapustničin namen in izjava verske skupnosti o sprejemu dediščine nista bila, da ta prejme prazen račun, ampak morebitne prihranke na tem ali drugem računu. Zapustnica je v oporoki jasno izrazila voljo, naj dobi pritožnik kot oporočni dedič njene prihranke. Prihranki se lahko nanašajo samo na pozitivno stanje denarnih sredstev, ne pa na negativno/ničelno stanje. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Zakoniti dedinji v pravočasnem odgovoru na pritožbo prerekata pritožbene navedbe ter predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbena navedba o pomanjkljivostih vabila na zapuščinsko obravnavo je neutemeljena. Vabilo na zapuščinsko obravnavo, ki ga je prvostopenjsko sodišče poslalo pritožniku (priloga C4), v celoti ustreza zahtevam drugega in tretjega odstavka 205. člena (ZD). Vprašanje obsega zapuščine in vsa ostala vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, obravnava sodišče na zapuščinski obravnavi (prvi odstavek 207. člena ZD).

6. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba o obstoju nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče opozarja na razliko med predmetom dedovanja in čisto vrednostjo zapuščine. V skladu z 2. členom ZD so lahko predmet dedovanja stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom (v konkretnem primeru torej osebni bančni račun, ki je ob smrti pripadal zapustnici). Čista vrednost zapuščine pa v skladu z 28. členom ZD predstavlja razliko med vrednostjo premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti (aktiva zapuščine), in zapustnikovimi dolgovi ter določenimi dolgovi zapuščine, npr. stroški zapustnikovega pogreba (pasiva zapuščine). Če ugotavlja sodišče vrednost čiste zapuščine zgolj zaradi odmere sodnih taks (kot v predmetni zadevi), tega podatka v izrek ni dolžno zapisati, vrednost pa lahko oceni po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. V predmetni zadevi iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče ugotavljalo vrednost čiste zapuščine zgolj za potrebe odmere sodne takse, ki je v skladu s 25. členom ZST-1 ni odmerilo, saj je pasiva zapuščine (pogrebni stroški) višja od njene aktiva. Omenjena ocena sodišča prve stopnje je glede na ugotovljeno stanje sredstev na osebnem računu zapustnice logično sprejemljiva, oporočni dedič pa z njo ni pravnomočno vezan in tako tudi v ničemer oškodovan.

7. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je za pravilno ugotovitev obsega zapuščine pomembno njeno stanje na dan zapustnikove smrti. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje sicer ugotavljalo stanje na predmetnem osebnem računu zapustnice v času njene smrti, 28. 12. 2010, in trenutno stanje, to je stanje 16. 11. 2012 (list. št. 31), vendar je v izpodbijanem sklepu o dedovanju navedlo le trenutno stanje na zapustničinem bančnem računu, omenjene odločitve pa ni obrazložilo.

8. Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (prvi odstavek 142. člena ZD). Zapuščino lahko predstavlja le aktiva, torej celotno aktivno premoženje, ki ima določeno premoženjsko vrednost. Zapustnikovi dolgovi tako nimajo samostojne eksistence. Če presežejo vrednost zapuščine, pomenijo takšni dolgovi brez kritja za upnika izgubo, ki mu je nihče ne poravna. Zapuščinsko sodišče ne opravi zapuščinske obravnave, če iz podatkov smrtovnice izhaja, da pokojnik ni zapustil premoženja (prvi odstavek 203. člena ZD). Glede na navedeno, je v predmetni zadevi bistveno, ali je zapustnica v trenutku smrti imela kaj premoženja (torej kakšno je bilo stanje na spornem računu v času njene smrti), saj je od slednjega odvisno vprašanje obstoja zapuščine po zapustnici.

9. Ker sodišče z izpodbijanim sklepom o dedovanju ni ravnalo v skladu s 132. členom ZD in ni ugotovilo stanja zapuščine na dan zapustničine smrti, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti stanje na zapustničinem osebnem računu na dan 28. 12. 2010. Če bo to pozitivno, bo treba izdati sklep o dedovanju v skladu z veljavno oporoko zapustnice. V primeru negativnega ali ničelnega stanja na predmetnem računu, pa zapuščine ni in do dedovanja v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD ter prvim odstavkom 203. člena ZD ne more priti.