15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 247/2004 z dne 1. 9. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 135/2004 z dne 25. 2. 2004 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 1769/2003 z dne 20. 10. 2003 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe z dne 1. 3. 1999, s katero je pritožnik tožencu podaril stanovanje v Ljubljani. Pritožbeno sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo revizijo.

2.Pritožnik navaja, da sta pravdni stranki z dodatkom k darilni pogodbi uredili njegovo pravico bivanja v navedenem stanovanju, vendar naj bi toženec pritožnika stalno vznemirjal pri izvrševanju te pravice, ker naj bi v stanovanju skladiščil opremo in pohištvo iz prodane hiše v V. Takšno oviranje pritožnika pri izvrševanju služnostne pravice stanovanja je po mnenju pritožnika razlog za razveljavitev pogodbe. Pritožnik naj bi zaslišan kot priča prepričljivo izpovedal, kako je toženec z njim grdo ravnal, kako mu je grozil in kako je toženec rekel, da bo stanovanje prodal. Zatrjuje, da je sodišče verjelo le tožencu, ki je mlajši in spreten govornik, medtem ko je sam starejši in neizkušen pri izražanju. Meni, da bi sodišče moralo verjeti njegovi izpovedbi, ker je govoril po resnici. Pritožnik zatrjuje kršitve pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, vendar njegov očitek ni utemeljen. Kršitve te pravice, ki zagotavlja ustavno procesna jamstva, namreč ni mogoče utemeljiti zgolj z navedbami, s katerimi nasprotuje dokazni oceni sodišč (ki sta verjeli izpovedbi toženca, ne pa pritožnika) o tem, kaj se je med pritožnikom (očetom) in tožencem (sinom) dogajalo. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s to določbo Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Katera procesna jamstva naj bi sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja prekršilo, pa pritožnik ne pove.

4."Velika nehvaležnost" kot razlog za preklic darila je pravni standard. Za pravne standarde je značilno, da jih v pravnem aktu ni mogoče ustrezno jezikovno in pravnotehnično izraziti.[1] Zapolnjevanje njihove vsebine z dejstvi konkretnega primera je naloga sodišča, ki v zadevi odloča. V obravnavanem primeru so sodišča tako ravnala in svoje odločitve tudi logično in razumno obrazložila. Poleg tega so pritožniku pojasnila, da bi lahko pritožnik, če je v stanovanju še kaj toženčevih stvari, zahteval njihovo odstranitev, ne more pa to biti razlog za razveljavitev darilne pogodbe. Zgolj dejstvo, da se pritožnik s stališči sodišč ne strinja, ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

5.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravic iz 23. in 25. člena Ustave, vendar ju ne utemelji, zato očitkov o kršitvah teh pravic Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

7.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

[1]M. Pavčnik, Teorija prava, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997, str. 52─53.