Jedro

Predlog, da se v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe zadeva vrne sodišču prve stopnje v obravnavanje pred drugim sodnikom nima narave zahteve za izločitev sodnika v smislu določb tretjega poglavja ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za odlog plačila sodnih taks.

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da so podani pogoji za predlagani odlog, poleg tega so podane tudi druge okoliščine, ki zanesljivo kažejo, da država z neplačilom ali z odlogom plačila taks ne bo prizadeta, ker ima tožnikov denar v svojem sefu oziroma v blagajni sodišča. Po oceni pritožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno tudi zato, ker je izdalo izpodbijani sklep, čeprav je bila zahtevana izločitev razpravljajoče sodnice in bi zato morala sodnica odločitev o predlogu za odlog plačila sodnih taks prepustiti drugemu sodniku. Denar, ki je bil tožniku začasno odvzet, je garancija sodišču, da bo sodna taksa plačana. Po mnenju pritožnika je stališče v izpodbijanem sklepu, kjer se navaja, da tožnik ni navedel nobenega razloga za svoj predlog, neresnično in tendenciozno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema vse razloge v izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za odložitev plačila sodnih taks. Tožnik ni navedel nobenega tehtnega razloga, ki bi opravičeval njegov predlog. Tudi v pritožbi ne navaja nobene okoliščine, ki bi kakorkoli utemeljevala odlog plačila sodnih taks. Dejstvo, da je bil tožniku začasno zasežen denar v kazenskem postopku, ni pravno relevantno za odločitev o predlogu, kot ga je podal tožnik. Dejstvo je, kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni navedel razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče odložiti plačilo taks, razlogi, ki jih je navajal pa se ne nanašajo na premoženjsko stanje tožnika, kar je pravno relevantno dejstvo za odločitev o predlogu. Po določbi 5. odstavka 168. člena ZPP mora namreč sodišče pri odločanju o takšnem predlogu stranke skrbno presoditi vse okoliščine v zvezi z njenimi premoženjskimi razmerami, zato odločitev o predlogu stranke zahteva celovito presojo njenega premoženjskega stanja. Tega pa sodišče prve stopnje ni moglo storiti, saj tožnik ni navedel nobene okoliščine v zvezi z njegovim premoženjskim stanjem, ravno tako ni predložil dokazil v tej zvezi. Protispisna je trditev pritožnika, da je pred izdajo izpodbijanega sklepa zahteval izločitev sodnice, o čemer naj ne bi bilo odločeno. V kolikor ima pritožnik v mislih predlog, ki ga je podal v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje opr. št. P 471/95 z dne 07.05.2004, da se v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe zadeva vrne sodišču prve stopnje v obravnavanje pred drugim sodnikom, je potrebno pojasniti, da ta nima narave zahteve za izločitev sodnika v smislu določb tretjega poglavja ZPP.

Ker so pritožbene trditve neutemeljene in pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev postopka, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 366. členom ZPP.