Jedro

Utemeljen je tožbeni razlog, da tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe ni dovolj pojasnila razlogov o odločilnih dejstvih in se odločbe posledično ne da preizkusiti. Iz odškodninskega zahtevka z dne 24. 8. 2012 je razvidno, da je prosilec plačal odvetnici 100 EUR, kar sicer med strankami postopka ni sporno, glede ostalih postavk tožbenega zahtevka, ki se nanašajo na plačilo materialne in nematerialne škode, in ki so v odškodninskem zahtevku določno navedeni, pa tožena stranka ni obrazložila njihove pravne podlage, niti verjetnosti teh zahtevkov za uspeh v pravdi. Gre za presojo objektivnega pogoja, ki ga ZBPP v določbi 24. člena opredeljuje kot pogoj oziroma predpostavko za dodelitev BPP, katere izpolnitev pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1603/2012 z dne 19. 10. 2012, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Zahteva A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1603/2012 z dne 19. 10. 2012, je odločeno, da se prošnji za brezplačno pravno pomoč (dalje bpp) A.A. (stranke z interesom v tem sporu) ugodi in se mu odobri izredna bpp zaradi vložitve odškodninskega zahtevka zoper odvetnico B.B. zaradi nepravilnega dela v obliki: pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji od 11. 9. 2012 dalje (točka 1 izreka). Pod točko 2 izreka je določeno, da se za izvajanje bpp določi odvetnica C. C. v …. V obrazložitvi tožena stranka razlaga pogoje, ki so določeni po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po prvem odstavku 12. člena ZBPP se ugotavlja finančni položaj prosilca, ki ga prosilec izpolnjuje. Prav tako izpolnjuje tudi pogoj, ki je določen po 24. členu ZBPP, da zadeva očitno ni nerazumna oziroma ima verjeten izgled za uspeh. Prosilec je 11. 9. 2012 vložil prošnjo za dodelitev bpp zaradi vložitve odškodninskega zahtevka zoper odvetnico B.B., zaradi nepravilnega dela v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka.

V priloženem odškodninskem zahtevku z dne 24. 8. 2012, naslovljenem na odvetnico B.B., je prosilec po odvetnici C.C. navajal, da je odvetnica B.B. v zvezi s povrnitvijo vlaganj sestavila osnutek tožbe z dne 26. 4. 2009, ki ga je v vednost poslala prosilcu in mu hkrati javila, da bo predmetno tožbo vložila na sodišče. V obdobju od aprila 2009 do vključno maja 2011, je prosilec večkrat kontaktiral z odvetnico ter se zanimal glede poteka zadeve. V sredini meseca marca 2011, je odvetnica prosilca povabila v svojo pisarno ter mu izročila vabilo na prvi narok za glavno obravnavo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 898/2010, nato pa ga je dan pred obravnavo obvestila, da je obravnava zaradi bolezni sodnice preložena in mu vročila obvestilo o preložitvi naroka. Nekaj dni zatem je odvetnica prosilca ponovno poklicala v odvetniško pisarno ter mu sporočila, da je zaradi preobremenjenosti sodišča zadeva odstop1jena Okrajnemu sodišču v Žalcu. Prosilec je odvetnici kot akontacijo v zvezi s pravnim zastopanjem plačal tudi znesek 100,00 EUR. Z dopisom z dne 31. 5. 2011 je prosilec pozval Okrožno sodišče v Celju za pojasnilo glede vročenih listin s strani odvetnice glede domnevnega pravdnega postopka zaradi povrnitve vlaganj, opr. št. P 898/2010. S strani Urada predsednika Okrožnega sodišča v Celju je prosilec prejel odgovor z dne 8. 6. 2011, opr. št. Su 160003/2011, iz katerega izhaja, da se pod št. P 898/2010 vodijo zadeve drugih pravdnih strank. Zoper odvetnico je podal tudi kazensko ovadbo, na podlagi katere so bila pri Okrajnem sodišču v Žalcu, opr. št. 1 Kpd 60650/2011, že izvedena preiskovalna dejanja. Prosilec je izvedel, da v njegovi zadevi odvetnica več kot v dveh letih ni vložila ničesar, ter da ga je vseskozi zavajala, da je postopek v teku, v zvezi s tem mu je poslala ponarejena vabila, prav tako pa je prosilec odvetnici plačal akontacijo v višini 100,00 EUR. Prosilec navaja, da je v škodnem dogodku utrpel premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Glede na vse navedeno zoper odvetnico uveljavlja plačilo odškodnine.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbena razloga procesne kršitve določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Meni, da tožena stranka odločitve ni dovolj pojasnila in odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma je nerazumljiva. Iz odločbe ni razvidno, katero vrsto škode (razen nasploh premoženjsko in nepremoženjsko), bi prosilec uveljavljal v odškodninski pravdi. V spisu se nahaja odškodninski zahtevek prosilca naslovljen na odvetnico z dne 24. 8. 2012. Ta zahtevek je bil podlaga za odločitev tožene stranke. Iz tega je razvidno, da je prosilec odvetnici plačal 100 EUR in tožbeni zahtevek za plačilo materialne škode v tem delu ni sporen. Sporen pa je zahtevek v višini povzročene materialne škode v višini 8.000 EUR, kar naj bi pomenilo padec vrednosti prosilčevih vlaganj v nepremičnino, ker tožba ni bila vložena aprila 2009, ampak šele junija 2011. Vrednost vlaganj se ugotavlja v razmerju ugotovitve višine dejanskih vlaganj v odnosu do vrednosti nepremičnine in potek časa nima nobene povezave, tako da dve letni zamik vložitve tožbe na vrednost ni vplival. Prosilec odvetnici očita tudi kršitev njegovih ustavnih pravic: pravico do sodnega varstva, pravico do enakega varstva in pravico do pravnega sredstva in iz tega naslova zahteva plačilo 10.000 EUR. Te ustavne pravice opredeljujejo 22., 23. in 25. členi Ustave RS, nanašajo pa se na delovanje oziroma postopanje sodišča ali državnega organa, organa lokalne skupnosti in nosilca javnih pooblastil, ne pa na ravnanje fizične osebe, v tem primeru odvetnice. Odškodnina v znesku 3.500 EUR naj bi predstavljala zadoščenje zaradi razžalitve dobrega imena in časti in enak znesek zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožeča stranka meni, da temelj ni podan tudi za ti dve obliki nepremoženjske škode, vendar zagotovo ni pravne podlage za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti vlaganj ter kršitve ustavnih pravic. V tem delu ni razumno začeti postopka, ker nima verjetnega izgleda za uspeh, pričakovanja prosilca pa so očitno v nasprotju s pričakovanim izidom glede na temelj zahtevka. Tožena stranka bi morala te pogoje presoditi, pri tem pa ni vezana izključno na navedbe prosilca, pač pa mora svojo odločitev vezati tudi na ustrezno pravno podlago. Ugotovitev pogojev za vložitev tožbe v tem obsegu ter z opredelitvijo vrednosti spornega predmeta, ki pomeni seštevek višine zahtevkov, od katerega je odvisna tudi odmera pravdnih stroškov, pa pomeni negospodarno trošenje proračunskih sredstev, zato prosilec v tem postopku dodelitve bpp, ne more uspeti.

Stranka z interesom v tem sporu A.A. (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) v odgovoru na tožbo navaja, da se ne strinja z domnevno pomanjkljivo obrazložitvijo izpodbijane odločbe tožene stranke, kot to navaja tožeča stranka v tožbi. V zadostni meri je pojasnjeno, da je prosilec v škodnem dogodku, zaradi protipravnega ravnanja odvetnice B.B., utrpel tako premoženjsko kot tudi nepremoženjsko škodo. Te predpostavke odškodninske odgovornosti so natančno pojasnjene in specificirane v odškodninskem zahtevku z dne 24. 8. 2012, na katerega se stranka z interesom, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje. Zaradi njenega ravnanja so ji bile kršene osnovne osebnostne pravice, to je do sodnega varstva, ki ga zagotavlja Ustava RS. Glede ostalih zahtevanih odškodnin iz naslova zmanjšanja vrednosti vlaganj v nepremičnino, iz naslova strankinih prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, pa je stvar presoje sodišča ter izvedenega dokaznega postopka, v katerem bodo predlagani tudi izvedenci in se v tem delu tožeča stranka neutemeljeno protivi izdani odločbi o dodelitvi bpp. Odvetnica ne dviguje poštne pošiljke, tudi ni druge možnosti za uveljavitev zahtevka. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in podredno, da izpodbijano odločbo odpravo in zadev vrne v ponovno obravnavo toženi stranki. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni razlog, da tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe ni dovolj pojasnila razlogov o odločilnih dejstvih in se odločbe ne da preizkusiti. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe št. Bpp 1603/2012 z dne 19. 10. 2012, je tožena stranka v obrazložitvi, ki se tiče 24. člena ZBPP (verjetnega izgleda za uspeh) navedla sicer celotni postopek, kako je odvetnica prosilca za bpp, glede vložitve tožbe in narokov na sodišču zavajala, in da je prosilec kot aktontacijo v zvezi s pravnim zastopanjem plačal znesek 100 EUR. V nadaljevanju glede višine odškodninskega zahtevka pa navaja zgolj to, da je prosilec utrpel premoženjsko in nepremoženjsko škodo, in da za to uveljavlja plačilo odškodnine.

Iz listin upravnega spisa in tožbenih navedb izhaja, da je prosilec vložil odškodninski zahtevek naslovljen na odvetnico z dne 24. 8. 2012, ki naj bi bil podlaga za odločitev tožene stranke. Iz tega zahtevka je razvidno, da je plačal odvetnici 100 EUR, kar sicer med strankami postopka ni sporno, glede ostalih postavk tožbenega zahtevka, ki se nanašajo na plačilo materialne in nematerialne škode, in ki so v odškodninskem zahtevku določno navedeni, pa tožena stranka ni, v skladu s 24. členom ZBPP, obrazložila njihove pravne podlage, niti verjetnosti teh zahtevkov za uspeh v pravdi. Gre za presojo objektivnega pogoja, ki ga ZBPP v navedeni zakonski določbi opredeljuje kot pogoj oziroma procesno predpostavko za dodelitev bpp, katere izpolnitev pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja.

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka presoditi vse postavke odškodninskega zahtevka, ki se nanašajo na premoženjsko in nepremoženjsko škodo, navesti njihovo pravno podlago in verjetnost izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Kot je med strankami postopka nesporno, je namreč samo znesek 100 EUR opredeljen kot materialna škoda, medtem ko za ostale zahtevane zneske ni navedene pravne podlage, niti ni opredeljena višina celotnega odškodninskega zahtevka.

Glede na navedeno, sodišče ne more preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločitve, ker odločba nima razlogov o odločilnih dejstev, zato je po določbi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in jo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II izreka: Radovan Rojnik, kot stranka z interesom v tem sporu, je predlagal povrnitev stroškov postopka. Ker je v tem postopku udeležen kot intervenient na strani tožene stranke, ki v postopku ni uspela, je sodišče zavrnilo zahtevo za povrnitev stroškov postopka v skladu s smiselno uporabo določbe prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se uporablja v zvezi s členom 22. ZUS-1.