Jedro

Opis kaznivega dejanja.

Ne bis in idem.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega D.A. se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 23. 11. 2017 obdolženega D.A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), kaznivega dejanja nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1 in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1. Za prvo kaznivo dejanje mu je določilo kazen 7 mesecev zapora, za drugo 6 mesecev zapora in za tretje prav tako 6 mesecev zapora, na kar mu je po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen 1 leto in 5 mesecev zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bil obdolženi oproščen vrnitve stroškov tega postopka in plačila sodne takse. Navedeno je vsebina izreka, izdanega v sodbi I K 39541/2015. 2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti ali, da mu izreče nižjo kazen z možnostjo njenega prestajanja ob koncu tedna v ZPKZ Maribor, Odprti oddelek v Rogozi ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo naslednje:

4. V opisu kaznivega dejanja pod točko I/1 izreka sodbe je obdolžencu očitano grdo, (drugače) boleče in ponižujoče ravnanje, ne da bi bilo iz konkretizacije v alinejah opisa razvidno, katero od teh ravnanj bi naj bilo v posameznem primeru storjeno. Ali je denimo obdolženi z oškodovanko grdo ravnal tedaj, ko jo je večkrat žalil in nanjo vpil ali, ko jo je obtoževal, da mu ni zvesta? Kdaj je z oškodovanko ravnal tako, da jo je in v kakšnem smislu bolelo in kdaj tako, da je bila ponižana? Da bi vsakokrat ravnal na vse tri zatrjevane načine je glede na razlike v vrsti ravnanj zelo dvomljivo, pa je zato povezava med pravnim in dejanskim delom opisa kot enim izmed pogojev za razumljivost navedenega dela izreka sodbe onemogočena. Ker ugotovljena vrzel z razlogi sodbe ni bila zapolnjena oziroma niti v teh ustrezne povezave med pravno zatrjevanimi in dejansko opisanimi izvršitvami ni zaslediti, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5. Enako velja za opis pod točko I/2 izreka sodbe, ko iz konkretizacije v prvi in delno drugi alineji spet ni razvidno, kam so grožnje, trkanje na okna, osvetljevanje oškodovankine hiše, žalitve itd., uvrščene, in ko isto niti v razlogih sodbe ni povedano. Izjema je zadnji del druge alineje z opisanim ravnanjem, ki ga je mogoče uvrstiti med boleče ravnanje, ki pa je nato vsebovano še v konkretizaciji kaznivega dejanja pod točko II izreka sodbe. Ker je ravnanje iz tega dela izreka sodbe zaradi nevarnosti načina in zlasti zaradi poškodbene posledice v razmerju do ravnanja iz zadnjega dela druge alineje pod točko I/2 izreka sodbe specialnejše, njuna ločena obravnava pomeni kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, na katero pritožbeno sodišče prav tako pazi po uradni dolžnosti.

6. Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima vedno za posledico razveljavitev sodbe (prvi odstavek 392. člena ZKP), ugotovljena kršitev kazenskega zakona pa njeno spremembo (prvi odstavek 394. člena ZKP). Kljub temu je bilo treba sodbo zaradi ustrezne prilagoditve zadnjega dela opisa v drugi alineji pod točko I/2 izreka sodbe, z opisom pod točko II izreka sodbe razveljaviti v celoti. To je namreč pogoj, da opisa, čeprav zgolj v delu, ne bi bila prekrita in da eno ravnanje ne bi bilo dvakrat kazenskopravno obravnavano.

7. Glede na zakonsko prednost preizkušenih izpodbojnih razlogov iz 1. in 2. druge točke drugega odstavka 383. člena ZKP se pritožbeno sodišče z izpodbojnimi razlogi v pritožbi ni ukvarjalo. To bo v okviru svoje stvarne pristojnosti storilo sodišče prve stopnje, ki bo nato o zadevi, skladno z zgornjimi usmeritvami znova odločilo.