Jedro

Če terjatev v postopku prisilne poravnave ni bila prijavljena in zato tudi ne uvrščena v določen razred glede na način poplačila, je naknadna razvrstitev terjatve pravno vprašanje, ki ga mora v primeru spora rešiti sodišče in odločitev ni prepuščena dolžniku. Prvotni izvršilni naslov se lahko izvrši le pod pogoji sklenjene prisilne poravnave.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pravilno glasi: "Izvršba se ustavi."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi pa razveljavilo.

Zoper sklep sta se upnika (kot dediča prvotnega upnika) pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da pritožbeno sodišče napadeni sklep odpravi in vzdrži v veljavi sklep o izvršbi. Kot bistveno navajata, da je njuno terjatev glede na njen temelj potrebno opredeliti kot neprednostno terjatev delavca, ki spada v 4. razred terjatev, čeprav med slednjimi v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave oz. njegovih sestavnih delih - seznamu terjatev - ni izrecno poimensko našteta.

Dolžnik je na pritožbo sicer odgovoril, vendar pritožbeno sodišče njegovih navedb ni upoštevalo, saj odgovor na pritožbo zoper sklep ni predvideno procesno dejanje (366. čl. Zakona o pravdnem postopku, nadalje ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, nadalje ZIZ).

Pritožba je delno utemeljena.

Izvršbe, ki tečejo zoper dolžnika, proti kateremu se začne postopek prisilne poravnave, se po določbi 2. odst. 36. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (nadalje ZPPSL), prekinejo. Po uradni dolžnosti mora izvršilno sodišče, ko sklep o potrditvi prisilne poravnave postane pravnomočen (v konkretni zadevi dne 30.11.1998), (delno) izvršbo ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj je dopustno izvršilni naslov izvršiti samo pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave (glej Komentar ZPPSL, Plavšak, Prelič, GV, Lj. 2000, str. 214,215). Na podlagi določbe 3. odst. 59. čl. ZPPSL ima potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka (niso prijavili terjatve, ki zato tudi ni ugotovljena v sklepu o potrditvi prisilne poravnave oz. njegovem sestavnem delu) in katerih terjatve so nastale do začetka postopka prisilne poravnave. Izvršilni naslovi, ki se nanašajo na take terjatve, se smejo izvršiti proti dolžniku samo ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave (2. odst. 64. čl. ZPPSL). Prejšnji izvršilni naslov se omeji na pogoje potrjene prisilne poravnave. Prvotna terjatev po izvršilnem naslovu v presežku nad pogoji sklenjene prisilne poravnave namreč preneha (ugovorni razlog po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ). V postopku prisilne poravnave upnik svoje terjatve ni dolžan prijaviti, saj zaradi neprijave terjatve pravice do poplačila ne izgubi, sankcija njegove pasivnosti v tem postopku je le izguba glasovalne pravice, s tem pa nemožnosti sodelovanja v postopku prisilne poravnave. Ne glede na neprijavo - iz česar sledi posledica, da terjatev poimensko ni uvrščena v določen razred (47. čl. ZPPSL) pa upnik seveda ne izgubi pravice do pravilnega poplačila svoje terjatve pod pogoji sklenjene prisilne poravnave, kot ti izhajajo iz sklepa o potrditvi oz. do pravilne uvrstitve svoje terjatve v določen poplačilni razred, kakor napačno tolmači sklep o potrditvi sklenjene prisilne poravnave sodišče prve stopnje. V kolikor pride do spora o tej uvrstitvi, kar se je v konkretnem primeru tudi zgodilo, saj se upnik ni strinjal z dolžnikovo kvalifikacijo njegove terjatve v 5. (najmanj ugoden) razred, mora o tem vprašanju odločiti izvršilno sodišče. Seveda na podlagi odločilnih dejstev - pravnega temelja terjatve (kar izhaja iz pravnomočnega izvršilnega naslova), kriterijev za oblikovanje razredov (kar izhaja iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave in njegovih prilog, zlasti načrta finančne reorganizacije) in subsumpcije konkretne terjatve v pravilni razred. Šele ko je terjatev pravilno uvrščena, bo izvršilno sodišče po uradni dolžnosti (76. čl. ZIZ - izvršilni naslov je spremenjen) lahko omejilo izvršilni naslov glede na pogoje prisilne poravnave in v celoti ali delno ustavilo izvršbo ter razveljavilo morebitna že opravljena izvršilna dejanja (2. odst. 76. čl. ZIZ). Ne bo pa razveljavilo sklepa o izvršbi, saj je ta postal pravnomočen še pred začetkom postopka prisilne poravnave (s tem dnem se izvršilni postopek prekine in obstoječi izvršilni naslov prilagodi pogojem potrjene sklenjene prisilne poravnave).

V konkretnem primeru je bilo torej na podlagi listin v spisu potrebno ugotoviti, v kateri razred spada terjatev upnikov, kar je glede na to, da se v spisu nahajajo dokazila o vseh odločilnih dejstvih, le še vprašanje subsumpcije, kar je pravno vprašanje in o njem lahko odloči pritožbeno sodišče samo. Upnikova terjatev sestoji iz treh elementov, in sicer: neizplačane plače, odpravnine po individualni pogodbi o zaposlitvi in sodnih stroškov. Po določbi 1. odst 62. čl. ZPPSL terjatev obsega glavni dolg in obresti, dospele do začetka postopka prisilne poravnave, če pa terjatev temelji na izvršljivi odločbi, pa tudi stroške sodnega postopka. Terjatev upnikov je tako v seštevku na dan 24.6.1998 (začetek postopka prisilne poravnave) znašala 6.998.248,16 SIT. Glede na opis terjatev 4. razreda in ob upoštevanju načela enakosti upnikov posameznega razreda glede na istovrstnost pravnega temelja terjatve je potrebno ugotoviti, da terjatev upnikov spada v 4. razred. Prvotni, sedaj pokojni upnik, je bil pri dolžniku zaposlen na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu pomočnik direktorja, kar pomeni, da je bil član uprave dolžnika. Njegova terjatev izhaja iz delovnega razmerja, ni pa prednostna oz. je kot take upnika niti ne uveljavljata (do določene višine bi terjatev iz naslova plače lahko opredelili kot terjatev 2. razreda), hkrati pa mora biti njegova terjatev izenačena s terjatvami članov nadzornega sveta, ki so bili (tako kot prvotni upnik) vodstveni delavci. Posledica take uvrstitve terjatve upnikov pa je dejstvo, da po pogojih sklenjene in potrjene prisilne poravnave terjatev še ni izvršljiva. Pogoji sklenjene prisilne poravnave so namreč terjatev iz prvotnega izvršilnega naslova spremenili tako, da bo zapadla (v višini 100% nominalnega stanja terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave) šele dne 30.11.2002, zakonske zamudne obresti pa so z dnem začetka postopka prisilne poravnave prenehale teči, ponovno pa bodo začele teči šele po 30.11.2002 (v dopolnitvi načrta finančne reorganizacije je izrecno opredeljeno, da so izplačila predlagana v nominalnem znesku, kar ZPPSL dopušča - 3. odst. 48. čl.).

Vendar pa je dolžnik dne 26.11.1999 upniku nesporno plačal 1.542.062 SIT. Zneska, ki ga dolžnik plača mimo oz. nad pogoji prisilne poravnave, po določbi 2. odst. 63. čl. ZPPSL ne more terjati nazaj. Terjatev upnikov v navedeni višini plačila je torej prenehala in bo dne 30.11.2002 zapadla v plačilo v zmanjšani višini 5.456.186,16 SIT (ko bodo na ta znesek preostanka terjatve zopet začele teči tudi zakonske zamudne obresti).

Iz razloga, ki vsebinsko ustreza ugovornemu razlogu po 3. in 6. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ, je potrebno po določbi 1. odst. 76. čl. ZIZ izvršbo ustaviti, ne pa tudi razveljaviti pravnomočnega sklepa o izvršbi. Zato je bilo potrebno pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe in razveljavitvi sklepa o izvršbi delno ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, kot izhaja iz izreka sklepa (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Upnikoma pa je potrebno še pojasniti, da njunega procesnega dejanja - delnega umika predloga za izvršbo, kakor izhaja iz vloge z dne 2.7.2001, sodišče ni moglo upoštevati, saj je bil izvršilni postopek ex lege prekinjen z dnem uvedbe postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, hkrati pa je bil izvršilni naslov spremenjen po pogojih potrjene prisilne poravnave z učinkom ex tunc in je glede na zgoraj pojasnjeno potrebno ugotoviti, da terjatev upnikov sploh še ni izvršljiva niti zapadla. Sodišče je ob odločanju namreč upoštevalo obstoj pogojev sklenjene prisilne poravnave kot vsebinsko ugovornega razloga že od dne začetka postopka prisilne poravnave, zato kasnejši delni umik predloga za izvršbo ne more biti upošteven.