Jedro

Kadar zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev, je upnik dolžan dokazati zapadlost terjatve na zakonsko predpisan način (določen v drugem in tretjem odstavku 20. člena ZIZ). Če upnik tega ne stori, sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo.

Dolžnik ni upravičen do povrnitve 20 točk za poročilo stranki, saj se po ZOdvT odvetniške nagrade določajo in odmerjajo v eurih, ne pa v odvetniških točkah, poleg tega pa povrnitev nagrade za to opravilo odvetnika v ZOdvT sploh ni predvidena.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se: - v 1. točki izreka: ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodi in se sklep o izvršbi z dne 22. 7. 2009 razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne, - v 2. točki izreka: ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljnjem izvršilnem sredstvu ugodi in se sklep o nadaljnjem izvršilnem sredstvu z dne 13. 10. 2009 razveljavi ter predlog upnika za nadaljnje izvršilno sredstvo zavrne, - v 4. točki izreka: upniku naloži, da je dolžan dolžniku povrniti 712,92 EUR stroškov ugovornega postopka v roku 8 dni, upnik pa je dolžan sam kriti svoje stroške ugovornega postopka, v preostalem delu (glede izpodbijane 3. točke izreka) pa se pritožba zavrže. 2. Upnik je dolžan dolžniku povrniti 356,46 EUR stroškov pritožbenega postopka v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: v 1. točki izreka: zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 22. 7. 2009 kot neutemeljen, v 2. točki izreka: zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o nadaljnjem izvršilnem sredstvu z dne 13. 10. 2009 kot neutemeljen, v 3. točki izreka: zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe, v 4. točki izreka: dolžniku naložilo, da je dolžan povrniti upniku 762,12 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, ki pričnejo teči osmi dan po vročitvi tega sklepa, v 5. točki izreka: dolžnika oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku.

Zoper 1., 2., 3. in 4. točko tega sklepa je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da je upnik s tem, ko je njegova banka dolžniku poslala opomin, izpolnil svoj del obveznosti. Sodišče je povsem prezrlo dejstvo, da dolžnik opomina osebno ni prejel, pri tem pa je tudi sodišče ugotovilo, da je bil opomin prvič 8. 4. 2009 vročen dolžnikovi snahi, drugič pa 13. 5. 2009 dolžnikovemu sinu. Iz tega jasno izhaja, da dolžnik opominov ni prejel in je tako predlog za izvršbo nedvomno vložen preuranjeno, saj upnik ni izpolnil 3. točke sklenjene sodne poravnave. Okoliščine, ki jih je dolžnik navedel v ugovoru zoper sklep o nadaljnjem izvršilnem sredstvu, nedvomno preprečujejo izvršbo z rubežem sredstev na računu pri banki. Tudi odločitev, da se dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrne, je napačna, saj bo dolžniku z nadaljevanjem izvršbe nedvomno nastala nenadomestljiva škoda. Dolžnikova družina namreč s prihodki, ki jih prejme mesečno, životari iz meseca v mesec, drugega premoženja, ki bi ga bilo mogoče zarubiti, pa dolžnik nima. V nadaljevanju podrobno opisuje premoženjsko stanje svoje družine in zaključuje, da gre nedvomno za okoliščine, zaradi katerih bi sodišče izvršbo lahko odložilo za dve leti. Poleg tega upnik s svojimi vlogami samo kopiči nepotrebne stroške. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče upniku priznalo za vsak odgovor na ugovor 295,80 EUR odvetniških stroškov, pri tem pa je upnik vložil le en odgovor na ugovor, torej mu je sodišče priznalo preveč stroškov. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 22. 7. 2009, dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o nadaljnjem izvršilnem sredstvu z dne 13. 10. 2009 in predlogu dolžnika za odlog izvršbe v celoti ugodi, oz. podrejeno, naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je bila pravilno vročena v odgovor upniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. Pritožba je v pretežnem delu utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in glede razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

1) Glede odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi in o ugovoru zoper sklep o nadaljnjem izvršilnem sredstvu Pritožnik utemeljeno opozarja, da je bil predlog za izvršbo v konkretni izvršilni zadevi vložen preuranjeno, vendar pa iz drugih razlogov, kot jih navaja pritožnik.

Sodna poravnava je izvršilni naslov, če je izvršljiva (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ); o izvršljivi sodni poravnavi pa je mogoče govoriti, če je terjatev iz poravnave zapadla (prvi odstavek 20. člena ZIZ). Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Če zapadlosti na opisane načine ni mogoče dokazati, se zapadlost dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ).

V konkretnem primeru je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da mu dolžnik obveznosti po sodni poravnavi ni plačeval redno in navkljub opominom pooblaščene banke z dne 7. 4. 2009 in z dne 8. 5. 2009 zapadlega dolga, ki je presegal vsoto treh mesečnih obrokov, ni plačal, zaradi česar je 31. 5. 2009 zapadel v plačilo celoten neodplačan dolg, ki ga upnik uveljavlja po stanju na dan 1. 6. 2009 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje. Kot dokaz za te trditve je upnik predložil sodno poravnavo opr. št. P 111/2222 z dne 7. 7. 2008 (v nadaljevanju: sodna poravnava), overjeno stanje dolga na dan 1. 6. 2009, fotokopiji opominov s podpisanima povratnicama in fotokopijo listanja prometa z dne 18. 6. 2009, v odgovoru na ugovor pa je predložil še fotokopijo posojilne pogodbe št. 12345678 z dne 10. 7. 1998, na katero se sklicuje sodna poravnava.

Po sodni poravnavi je bil dolžnik dolžan upniku plačati znesek 25.806,85 EUR z obrestmi po letni obrestni meri v višini 3,8% od 1. 7. 2008 do plačila (1. točka sodne poravnave). Obveznost je bil dolžnik dolžan poplačati v 180 mesečnih obrokih, ki se izračunajo na način, kot je bil opredeljen s Posojilno pogodbo št. 12345678, in zapadejo v plačilo zadnji delovni dan v mesecu, od meseca avgusta 2008 dalje, in sicer na podlagi obvestil pooblaščene banke, oz. v kolikor mu ta ne bi bila vročena, o teh opraviti ustrezne poizvedbe na račun banke A. d.d. (2. točka sodne poravnave). Poleg tega je bilo v 3. točki sodne poravnave še dogovorjeno, da v primeru, da dolžnik navkljub opominu upnika oz. pooblaščene banke ne poravna treh zaporednih mesečnih obrokov ali vsote treh obrokov, zapade v takojšnje plačilo celoten neodplačan dolg iz 1. točke poravnave in ga je dolžnik dolžan plačati upniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru zapadlost terjatve ne izhaja iz sodne poravnave oz. posojilne pogodbe, temveč je odvisna od nastopa bodočih, negotovih dejstev (neplačilo treh zaporednih mesečnih obrokov ali vsote treh obrokov in opomin upnika oz. pooblaščene banke dolžniku), ki jih je treba ugotoviti na predpisan način. Ker upnik zapadlosti terjatve ni dokazal na način, določen v drugem in tretjem odstavku 20. člena ZIZ (predložil je dokaze, s katerimi v izvršilnem postopku zapadlosti terjatve iz sodne poravnave ni mogoče dokazovati), sodna poravnava ni izvršljiva in tako ne predstavlja listine, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodilo in sklep o izvršbi z dne 22. 7. 2009 razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel v celoti, je odpadla tudi pravna podlaga za izdajo sklepa o nadaljnjem izvršilnem sredstvu z dne 13. 10. 2009, zaradi česar je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo tudi v 2. točki izreka in izpodbijani sklep v tem delu spremenilo tako, da je ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljnjem izvršilnem sredstvu ugodilo in sklep o nadaljnjem izvršilnem sredstvu z dne 13. 10. 2009 razveljavilo ter predlog upnika za nadaljnje izvršilno sredstvo zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na to, da je pritožbeno sodišče v obrazložitvi sklepa dolžno presoditi le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, in tiste razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti, se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

2) Glede odločitve o predlogu za odlog izvršbe Zaradi uspeha z ugovorom dolžnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za odlog izvršbe v 3. točki izreka izpodbijanega sklepa. Tudi v primeru, da bi bilo dolžnikovi pritožbi v tem delu ugodeno, dolžnik ne bi mogel doseči bolj ugodnega pravnega položaja kot ga že ima, saj se zaradi ugoditve ugovoru izvršilna dejanja zoper dolžnika v tem izvršilnem postopku ne bodo več izvajala. Glede na to, da ima pomanjkanje pravnega interesa (kot ene od procesnih predpostavk za dovoljenost pritožbe) za posledico nedovoljenost pritožbe (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ), je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo v delu, v katerem ta izpodbija 3. točko izreka sklepa, na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo kot nedovoljeno.

3) Glede ugovornih stroškov Spremenjena odločitev o ugovoru dolžnika ima za posledico tudi spremembo stroškovne odločitve v izpodbijanem sklepu. Ker je dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel v celoti, je upravičen do povrnitve ugovornih stroškov, saj so mu bili ti povzročeni neutemeljeno (drugi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upoštevajoč določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in Zakon o odvetniški tarifi (Ur. list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZodvT), je dolžnik upravičen do povrnitve naslednjih ugovornih stroškov: za sestavo obeh ugovorov dvakrat po 295,80 EUR (Tar. št. 3468), za poštnino dvakrat po 1,25 EUR (Tar. št. 6001) in za 20% DDV na priznano nagrado in izdatke 118,82 EUR (Tar. št. 6007), kar vse skupaj znaša 712,92 EUR.

Pritožbeno sodišče dolžniku ni priznalo 20 točk za poročilo stranki, saj se po ZOdvT, ki ga je treba glede na vložitev predloga za izvršbo 3. 7. 2009 uporabiti v konkretnem primeru (prvi odstavek 41. člena in 44. člen ZOdvT), odvetniške nagrade določajo in odmerjajo v eurih, ne pa v odvetniških točkah (3. člen ZOdvT in drugi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), poleg tega pa povrnitev nagrade za to opravilo odvetnika v ZOdvT sploh ni predvidena.

Odločitev glede upnikovih stroškov ugovornega postopka pa je pritožbeno sodišče spremenilo tako, da je upnik zaradi neuspeha v ugovornem postopku dolžan vse svoje stroške ugovornega postopka kriti sam (drugi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

4) Glede pritožbenih stroškov Dolžnik je v pritožbenem postopku uspel skoraj v celoti (njegova pritožba je bila zavržena le v delu, v katerem je izpodbijal 3. točko izreka), zato je upravičen tudi do povrnitve priglašenih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP in tretji odstavek 154. člena, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upoštevajoč določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter ZOdvT je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov za sestavo pritožbe v višini 295,80 EUR (Tar. št. 3468), do stroškov poštnine v višini 1,25 EUR (Tar. št. 6001) in do 20% DDV na priznano nagrado in izdatke (Tar. št. 6007), kar vse skupaj znaša 356,46 EUR.