Jedro

Objekt grajen brez gradbenega dovoljenja je nelegalna gradnja. Kasnejša prizadevanja po pridobitvi gradbenega dovoljenja v tej fazi postopka ne pomenijo pravno pomembne okoliščine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Celje (v nadaljevanju organ), med drugim odločilo: (-) da morata inšpekcijska zavezanca A. A., in B. B., takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo pritličnega stanovanjskega objekta tlorisnih dimenzij 16,10 m x 11,40 m na zemljišču s parcelo *34 katastrska občina ..., ki ga izvajata brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja (1. točka izreka); (-) da morata inšpekcijska zavezanca na svoje stroške do 20. 1. 2021 odstraniti pritlični stanovanjski objekt tlorisnih dimenzij 16,10 m x 11,40 m na zemljišču s parcelo *34 katastrska občina ... in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka); (-) da se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, če inšpekcijska zavezanca ne bosta izvršila odrejene obveznosti na način in v roku, kot izhaja iz 2. točke izreka odločbe (3. točka izreka); (-) izreklo prepovedi dejanj po prvem odstavku 93. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ, 4. točka izreka); (-) da se pritlični stanovanjski objekt tlorisnih dimenzij 16,10 m x 11,40 m na zemljišču s parcelo *34 katastrska občina ... po vročitvi odločbe označi s tablo (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbeni inšpektor 13. 8. 2020 izvedel inšpekcijski pregled in ugotovil, da se na parceli *34 katastrska občina ... gradi objekt tlorisnih dimenzij 16,10 m x 11,40 m, ki je bil v času ogleda zgrajen do 3. gradbene faze. Objekt ni bil zaščiten in ni bilo gradbiščne table. Ob ogledu je B. B., izjavila, da sta edina investitorja objekta A. A., in ona, da sta avgusta 2018 podrla staro, dotrajano hišo, ki je stala na tem mestu, in sta začela graditi novo, da je A. A., lastnik objekta v deležu 94/100, da so še drugi dediči in da lastnino še rešujejo preko sodišča, da je bil stari objekt v enakih izmerah, le klet je še bila z vhodom na zahodni strani, ki pa so jo zasuli, da je bila hiša zidana, da so objekt zgradili v enakih izmerah, da si za gradnjo objekta niso pridobili gradbenega dovoljenja. A. A., je v pisni izjavi potrdil navedbe B. B., in dodatno navedel, da je sam lastnik parcele z gradnjo v deležu 94/100, delež 6/100 pa ima v lasti 10 lastnikov, od katerih so nekateri preminuli, nekaterih pa ne najdejo, da se zadeva ureja preko sodišča. Navajal je še, da so za odstranitev starega objekta in postavitev novega pridobili lokacijsko informacijo in da so papirji za gradnjo v pripravi že od leta 2016, vendar se je pojavila težava pri lastništvu in da bodo v nekaj mesecih podali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

3. Organ je citiral določbe 17., 18., 23. in 33. točke prvega odstavka 3. člena GZ, 4. člena GZ, 5. člena GZ in prvega odstavka 8. člena GZ. Navajal je, da se je na parceli *34 katastrska občina ... izvedla novogradnja stanovanjskega objekta približne tlorisne površine 180 m2, ki je glede na Uredbo o razvrščanju objektov (v nadaljevanju Uredba) manj zahteven objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, saj ne sodi med izjeme iz 5. člena GZ. Ker investitor gradnje nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, predstavlja obravnavana stanovanjska hiša po določbah GZ nelegalen objekt. Ker gradnja ne predstavlja nelegalne spremembe namembnosti ali nadaljevanja gradnje po izdaji sklepa o dovolitvi obnove postopka in zadržanju izvršitve gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor v zvezi z njo izrekel inšpekcijske ukrepe na podlagi 82. člena GZ, 93. člena GZ, 94. člena GZ in 96. člena GZ.

4. Tožena stranka je kot drugostopenjski upravni organ z odločbo št. 0612-274/2020-2 z dne 4. 5. 2021 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnila.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

5. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnika) je v tožbi navajala, da je A. A., (v nadaljevanju tožnik) zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine parcele *34 katastrska občina ..., na kateri skupaj z zunajzakonsko partnerko gradi stanovanjsko hišo, v deležu 365/432 celote. B. B., (v nadaljevanju tožnica) ni solastnica nepremičnine. Nepremičnino je tožnik podedoval po očetu C. C. Na nepremičnini se je do leta 2019 nahajala domačija družine Ć., pri čemer v zemljiški knjigi lastniško stanje ni bilo usklajeno z dejanskim, saj so se predniki že pred rojstvom tožnika dogovorili, da je nepremičnina v lasti njegovega deda in babice, ustrezna pogodba o tem pa ni bila sklenjena. Zaradi tega je tožnik pristopil k urejanju lastniškega stanja na nepremičninah. Pravni posli, sklenjeni z določenimi solastniki, so že zemljiškoknjižno izvedeni, določeni pravni posli so v postopku realizacije, za sklenitev ustreznih listin s preostalimi solastniki pa obstajajo ovire. Tožnika sta izpostavila solastnike, ki živijo v tujini. Navajala sta, da je tožnik pred pristojnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah vložil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice zoper solastnike, ki živijo na neznanih naslovih v Nemčiji. Pravda teče pod opr. št. P 71/2020. Podobne tožbe namerava vložiti tudi zoper solastnike, ki živijo v Srbiji in na Hrvaškem.

6. Tožnika sta z deli na objektu na nepremičnini parcela *34 katastrska občina ... začela v začetku leta 2020. Najprej sta nameravala obnoviti domačijo, vendar sta ugotovila, da objekt za obnovo ni primeren in da bo potrebno stari objekt porušiti in zgraditi novega. Tožnika sta pridobila vso potrebno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pa v dogovoru s projektantom nista vložila. Objekt, ki ga po projektih gradita, je enake tlorisne površine in enakih gabaritov kot prejšnji objekt. Tožnika sta navajala, da bosta zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vložila v najkrajšem času.

7. Tožnika sta menila, da je izpodbijana odločba izdana preuranjeno, saj je edina ovira za to, da gradbenega dovoljenja ne moreta pridobiti, neusklajeno lastniško stanje v zemljiški knjigi, v ureditev katerega vlagata velike napore. Predlagala sta, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi.

8. Tožena stranka je po pozivu sodišča posredovala upravni spis, medtem ko na tožbo ni odgovorila.

**Odločanje brez glavne obravnave**

9. V upravnem sporu dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni bilo sporno. Sodišče je zato v zadevi odločilo brez glavne obravnave, pri čemer se je oprlo na prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

10. Tožba ni utemeljena.

11. V predmetnem upravnem sporu tožnika izpodbijata odločbo o izreku ukrepov gradbenega inšpektorja, s katerimi je ta tožnikoma v bistvenem naložil ustavitev gradnje pritličnega stanovanjskega objekta (1. točka izreka izpodbijane odločbe) in njegovo odstranitev ter vrnitev v prejšnje stanje (2. točka izreka izpodbijane odločbe).

12. Sodišče na podlagi tožbenih navedb ugotavlja, da tožnika nista izpodbijala dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, prav tako nista izrecno zatrjevala nepravilne uporabe materialnih predpisov ali kršitve določb postopka. Opisovala sta okoliščine, ki se nanašajo na lastništvo nepremičnine parcela *34 katastrska občina ..., na kateri se nahaja obravnavan pritlični stanovanjski objekt in trdila, da je izpodbijana odločba izdana preuranjeno, s čimer sta po oceni sodišča merila na nepravilno uporabo materialnega in procesnega prava.

13. Iz neizpodbijanih ugotovitev organa izhaja, da se je gradnja obravnavanega stanovanjskega objekta na nepremičnini parcela *34 katastrska občina ... začela po avgustu 2018. Dovoljenost gradnje je potrebno presojati po materialnih predpisih, veljavnih v času gradnje, kot tudi po predpisih, veljavnih v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa (če bi bili ti milejši). Če je gradnja skladna s predpisi, veljavnimi v času gradnje, kasnejše spremembe predpisov ne smejo vplivati na dopustnost gradnje. Sodišče ugotavlja in to niti ni sporno, da se je organ za presojo dovoljenosti gradnje pravilno oprl na določbe GZ, ki je veljal tako v času obravnavane gradnje kot ob izdaji izpodbijane odločbe. Za dovoljenost gradnje je ključnega pomena neizpodbijana ugotovitev tožene stranke, da se po določilih GZ in Uredbe o razvrščanju objektov obravnavani objekt glede na svoje dimenzije uvršča med manj zahtevne objekte.1 Navedeno pa odkazuje na zaključek, da bi morala tožnika za gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, saj je pogoj za novogradnjo manj zahtevnega objekta pravnomočno gradbeno dovoljenje (4. in 5. člen GZ).2 Pri tem tožnika nista izpodbijala ugotovitve organa, da pred gradnjo pravnomočnega gradbenega dovoljenja nista pridobila. Tak objekt je zato nelegalna gradnja (18. točka prvega odstavka 3. člena GZ).

14. Izpodbijani inšpekciji ukrep ustavitve nelegalne gradnje pritličnega stanovanjskega objekta, njegove odstranitve in vrnitve v prejšnje stanje je skladen z določbo prvega odstavka 82. člena GZ in je tako utemeljeno izrečen. Sodišče pojasnjuje tožnikoma, da njuna prizadevanja po pridobitvi izključne lastninske pravice tožnika na nepremičnini, na kateri nelegalni objekt stoji, niso pravno upošteven razlog, ki bi preprečeval izrek navedenih inšpekcijskih ukrepov. Gola prizadevanja tožnikov, da bi uredila lastniška razmerja med solastniki in da bi za objekt, katerega gradnjo sta že začela, naknadno pridobila gradbeno dovoljenje, v tej fazi nimajo nikakršnih pravnih učinkov in tako ne pomenijo pravno pomembne okoliščine v konkretni zadevi. Sodišče poudarja, da gre za inšpekcijski ukrep, ki je posledica protipravnega dejanja inšpekcijskih zavezancev – tožnikov, ki je v tem, da sta začela izvajati gradnjo objekta, za katerega je predpisan pogoj pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja pred začetkom gradnje (4. člen GZ), pa le-tega nista pridobila. Njune trditve, da so inšpekcijski ukrepi izrečeni preuranjeno, so tako v nasprotju z določbo 4. člena GZ in določbami GZ, ki uzakonjajo inšpekcijski nadzor gradbenega inšpektorja nad izvajanjem določb GZ, ki se nanašajo na gradnjo (8. člen GZ, 77. člen – 96. člen GZ).

15. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Gre za pravilno uporabo določb prvega odstavka 3. člena GZ, ki definirajo vrste objektov, in pravil za razvrščanje objektov, ki jih vsebuje Uredba, zlasti 5., 6., 7. in 8. člen Uredbe, v povezavi s CC-SI 11100 priloge 1 Uredbe. 2 Tožnikoma, ki sta se v tožbi sklicevala na novogradnjo na mestu, kjer sta pred tem porušila staro hišo, sodišče pojasnjuje, da GZ uzakonja novogradnjo in rekonstrukcijo (4. člen GZ), nadomestno gradnjo pa dovoljuje le v primeru gradnje objekta, poškodovanega v naravni ali drugi nesreči (četrti odstavek 43. člena GZ), pri čemer tudi za tak objekt veljajo določbe GZ o pridobiti gradbenega dovoljenja.